Limassol Λεμεσ?? / Leymosun
Limassol
Koordinati : 34°40′29″N 33°02′39″E  /  34.67472°N 33.04417°E  / 34.67472; 33.04417
Dr?ava	Ciper
Okro?je	Limassol
Povr?ina [1]
? Mesto	56,87 km 2
Prebivalstvo   (2011)
? Mesto	101.000
? Gostota	1.800 preb./km 2
? Urbano	183.658
?  Metropolitansko obm.	240.842
?asovni pas	UTC+2 ( EET )
?  Poletni	UTC+3 ( EEST )
Postal code	3010?3150
Spletna stran	[ www.limassolmunicipal.com.cy www.limassolmunicipal.com.cy ]

Limassol ( gr?ko Λεμεσ?? , latinizirano:  Lemesos izgovorjava  [leme?sos] ; tur?ko Limasol, Leymosun ) je mesto na ju?ni obali Cipra in glavno mesto okro?ja z istim imenom. Limassol je drugo najve?je mestno obmo?je na Cipru za Nikozijo , z mestnim prebivalstvom 183.658 ^[2] in metropolitanskim prebivalstvom 239.842.

Leta 2014 je TripAdvisor uvrstil Limassol na 3. obetavno destinacijo na svetu na svojem seznamu Top 10 Traveler's Choice destinacij v vzponu. ^{[3] [4]} Mesto je tudi uvr??eno na 89. mesto na svetu v Mercerjevi raziskavi kakovosti ?ivljenja (2017). ^[5]

Na lestvici leta 2020, ki jo je objavilo Raziskovalno omre?je za globalizacijo in svetovna mesta, je bil Limassol uvr??en med globalna mesta "Gamma ?". ^[6]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Limassol je bil zgrajen med dvema starogr?kima mestoma Amathus in Kourion, med bizantinsko vladavino pa je bil znan kot Neapolis (novo mesto). Zgodovinsko sredi??e Limassola je okoli njegovega srednjeve?kega gradu Limassol in starega pristani??a. Danes se mesto razprostira vzdol? sredozemske obale in se je raz?irilo veliko dlje od gradu in pristani??a, njegova predmestja pa se raztezajo vzdol? obale do Amathusa. Zahodno od mesta je obmo?je Akrotiri britanskega ?ezmorskega ozemlja Akrotiri in Dhekelia .

Antika [ uredi | uredi kodo ]

Mesto Limassol le?i med starodavnima mestoma Amathus in Kourion ( Curium ). Limassol je bil verjetno zgrajen potem, ko je bil Amathus uni?en. Vendar je bilo mesto naseljeno ?e od anti?nih ?asov. Grobovi, najdeni tam, segajo v leto 2000 pred na?im ?tetjem, drugi pa v 8. in 4. stoletje pred na?im ?tetjem. Teh nekaj ostankov ka?e, da je morala obstajati majhna kolonizacija, ki se ni uspela razviti in razcveteti. Anti?ni pisci ne omenjajo ni?esar o ustanovitvi mesta. Leta 85 pr. n. ?t. je armenski cesar Tigran Veliki (armensko ?????? ??? Tigran Mets ; gr?ko Τιγρ?νη? ? Μ?γα? Tigranes ho Megas ) dosegel Limassol, da bi vzpostavil varnost in za??ito lokalnih gr?kih zaveznikov pred Rimom, ?emur je sledila njegova osvojitev Sirije, Libanona in Anatolije.

Po Kalcedonskem koncilu , ki je potekal leta 451, so lokalni ?kof ter ?kofa Amathusa in Arsinoe sodelovali pri ustanovitvi mesta, ki bi bilo znano po imenih Theodosiana in Neapolis . ^[7] ?kof Leontios iz Neapolisa je bil pomemben cerkveni pisec v 7. stoletju. Zapisi 7. sinode (757) ga omenjajo kot ?kofovski sede?. Mesto je bilo v 10. stoletju znano kot Lemesos .

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovina Limasola je v veliki meri znana po dogodkih, povezanih s tretjo kri?arsko vojno . Angle?ki kralj Rihard I. Levjesr?ni je leta 1190 potoval v Sveto de?elo . ^[8] Tja sta potovali tudi njegova zaro?enka ([[Berengaria Navarska) in njegova sestra (Ivana Angle?ka, kraljica Sicilije), vendar na drugi ladji. Zaradi nevihte je ladja s kraljicami prispela v Limassol. Izak Komnen, odpadni?ki bizantinski gr?ki guverner Cipra, je povabil plemkinje na kopno z namenom, da bi jih zadr?al za odkupnino, vendar so ga zavrnile. Zato jim je zavrnil sve?o vodo in morali so znova odpluti na morje ali pa se prepustiti ujetju. Ko je Richard prispel v Limassol in sre?al Izaka Komnena, ga je prosil, naj prispeva h kri?arski vojni za osvoboditev Svete de?ele. Komnen se je na za?etku strinjal, kasneje pa zavrnil. Richard ga je kon?no aretiral; celoten otok so zato prevzeli Anglo-Normani, s tem se je kon?ala dolga bizantinska oblast nad Ciprom. ^[9] Rihard je praznoval svojo poroko z Berengarijo, ki je na Cipru prejela krono kot angle?ka kraljica. Rihard je uni?il Amathus, prebivalce pa so preselili v Limassol.

Leto kasneje, leta 1191 n. ?t., je bil Ciper prodan za 100.000 bezantov templarjem , bogatim menihom in vojakom, katerih cilj je bila za??ita svetega groba v Jeruzalemu .

Vitezi so uvedli visoke davke, da bi dobili nazaj denar, ki so ga dali za nakup Cipra. To je povzro?ilo upor Cipr?anov, ki so se ?eleli znebiti vezi obljube. Richard je sprejel njihovo pro?njo in na?el se je nov kupec: Guy de Lusignan , rimokatolik iz Poitouja . Ciper je bil zato predan francoski rodbini Lusignan , s ?imer je bilo ustanovljeno srednjeve?ko Ciprsko kraljestvo .

V obdobju pribli?no treh stoletij 1175?1489 je Limassol u?ival izjemno blaginjo. Za Ciper je bilo zna?ilno veliko ?tevilo latinskih ?kofov. To je trajalo do zasedbe Cipra s strani Osmanov leta 1570. Tam so se naselili latinski bataljoni, ki so ustanovili samostane. Naselitev trgovcev na Cipru in zlasti v Limassolu v 13. stoletju je povzro?ila finan?no blaginjo njegovih prebivalcev. Njegovo pristani??e kot sredi??e transporta in trgovine je veliko prispevalo k finan?nemu in kulturnemu razvoju.

Bene?ka oblast [ uredi | uredi kodo ]

Ciper je leta 1489 Benetkam prodala ciprska kraljica Katarina Cornaro . ^[10] Bene?ani so okrepili grad Limassol.

Osmansko cesarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Osmansko cesarstvo je napadlo Ciper v letih 1570?1577 in ga okupiralo. ^{[11] [12]} Limassol je bil osvojen julija 1570 brez kakr?nega koli odpora.

Nekatere soseske, ve?inoma vzhodno od mesta, so bile prete?no gr?ke, zahodno prete?no tur?ke z enakomerno me?anim obmo?jem okoli gradu. Cerkev je imela pomembno vlogo pri izobra?evanju Grkov v letih 1754?1821. V teh letih so bile v vseh mestih ustanovljene nove ?ole. Gr?ki intelektualci so pou?evali gr?ko zgodovino, tur??ino in franco??ino. V mestu Limassol so delovale naslednje ?ole:

• Gr?ka ?ola, ki je bila ustanovljena leta 1819.
• Prva javna ?ola, ki je bila ustanovljena leta 1841.
• Dekli?ka ?ola, ki je bila ustanovljena leta 1861.

Britanska kolonialna administracija [ uredi | uredi kodo ]

Britanci so prevzeli oblast na Cipru leta 1878. Prvi britanski guverner Limassola je bil polkovnik Warren. Pokazal je posebno zanimanje za Limassol in ?e od prvih dni je stanje v mestu pokazalo izbolj?anje. Ceste so o?istili, ?ivali odstranili iz sredi??a, uredili ceste, zasadili drevesa in zgradili doke za nakladanje in razkladanje tistih ladij, ki so bile zasidrane na morju. V 1880-ih so postavili tudi lu?i za osvetlitev osrednjih prostorov. Leta 1912 je elektrika nadomestila stare lu?i. ^[13]

Od prvih let britanske okupacije so za?eli delovati po?ta, telegraf in bolni?nica. Leta 1880 je za?ela delovati prva tiskarna. V tej tiskarni sta leta 1897 iz?la ?asopisa Alithia in Anagennisis . Isto?asno je iz?el ?asopis Salpinx .

Konec 19. stoletja so za?eli delovati prvi hoteli. Med njimi sta bila Evropa in Amathus . Te spremembe, ki so jih uvedli Britanci, so prispevale k razvoju intelektualnega in umetni?kega ?ivljenja. Ustanovljene so bile ?ole, gledali??a, klubi, umetni?ke galerije, glasbene dvorane, ?portna dru?tva, nogometni klubi itd. in so pomenili veliko za kulturno ?ivljenje Limassola

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Limassol ima subtropsko-sredozemsko podnebje ( Koppnova podnebna klasifikacija : Csa ) ^[14] z vro?imi in suhimi poletji ter blagimi zimami, ki jih lo?ujejo kratke pomladi in jeseni, ki so na splo?no tople in son?ne. Od decembra do marca je vreme nestanovitno in je lahko de?evno in vetrovno. Sonce sije v povpre?ju okoli 6 ur na dan. V tej sezoni je nekaj dni, ko najvi?je dnevne temperature morda ne prese?ejo 12 °C, najni?je no?ne temperature pa so lahko nizke do 2 °C, vendar se obi?ajno temperatura giblje od 16 °C do 20 °C podnevi in od 7 °C do 12 °C pono?i. De? je po navadi mo?an v tem letnem ?asu in nevihte se pojavljajo pogosto, ?eprav obi?ajno ne trajajo dolgo.

Sneg v Limassolu je zelo redek pojav in obi?ajno pade pome?ano z de?jem vsakih 7 do 13 let. Sneg pome?an z de?jem je padal februarja 2004, januarja 2008 in februarja 2012. Januarja 2022 je Limassol zabele?il rekordno nizko temperaturo ?0,8 °C.

Poletje je za Limassol najdalj?a sezona v letu in traja pribli?no ?est mesecev; za?ne se maja in kon?a oktobra. V tem letnem ?asu je vreme vsak dan son?no, de?uje pa redko. Temperature se gibljejo med 19 °C do 30 °C junija in septembra ter med 22 °C do 40 °C julija in avgusta. V juniju se v?asih lahko pojavi morska megla, ki se obi?ajno razkadi zgodaj zjutraj. Jesen je topla in obi?ajno son?na. Za?ne se konec novembra in decembra.

Limassol prejme pribli?no 410 mm de?ja vsako leto, vendar se to razlikuje od leta do leta in v?asih pride do su?e (vsakih 3?5 let). De?evna sezona 2009?2010 je bila mokra s padavinami kar 515 mm na nekaterih obmo?jih, medtem ko je bila de?evna sezona 2007?2008 suha s samo 300 mm de?ja. To?a je redka in obi?ajno pada med oktobrom in aprilom.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Razvoj turizma v Limassolu se je za?el po letu 1974, ko sta bila Famagusta in Kirenija , glavni turisti?ni letovi??i Cipra, zasedena s tur?ko invazijo na Ciper. Limassol ima veliko pla?, primernih za son?enje in kopanje. Kopalna pla?a z vsemi potrebnimi objekti, ki jih zagotavlja Ciprska turisti?na organizacija (CTO), deluje v mestu Limassol, na obmo?ju Dasoudi.

Pristani??e Limassol je leta 1974 postalo glavno morsko pristani??e Republike Ciper. Pred letom 1974 je to vlogo opravljala Famagusta, ki je zdaj na severnem Cipru in je nobena dr?ava razen Tur?ije ne priznava kot zakonito pristani??e.

Limassol je baza ?tevilnih oto?kih vinskih podjetij, ki oskrbujejo vinorodne regije na ju?nih pobo?jih gorovja Troodos , vklju?no s Commandario. Med podjetji so KEO, LOEL, SODAP in ETKO. Vina in konjaki (?ganja), pridelani iz tukaj?njega grozdja, so prejeli ve? nagrad na mednarodnih razstavah Doma?ini in tuji obiskovalci na Cipru porabijo precej vinskih proizvodov. Velike koli?ine se izva?ajo v Evropo.

Mesto Limassol je najve?je industrijsko sredi??e province. Obstaja pribli?no 350 industrijskih enot z 90 industrijskimi izdelki. Te industrije so ?iviljstvo, pohi?tvo, ?evljarstvo, pija?e, hrana, tiskovine, kovinska industrija, elektri?ne naprave, plastika ter ?tevilne druge razli?ne industrije.

Limassol je pomembno trgovsko sredi??e Cipra. To je posledica prisotnosti suverene baze Zdru?enega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ter razselitve prebivalstva v Limassolu po tur?ki invaziji leta 1974. Tr?nice so zbrane v sredi??u mesta in na turisti?nem obmo?ju vzdol? obale, ki se za?ne od starega pristani??a in kon?a na obmo?ju Amathusa. Na tem obmo?ju je ve?ina hotelov, restavracij, sla??i?arn, diskotek in nasploh zabavi??.

Limassol ima dve pristani??i, obi?ajno imenovani "staro pristani??e" in "novo pristani??e". Novo pristani??e ima najve?ji trgovski in potni?ki promet in je najve?je pristani??e v Republiki Ciper. Staro pristani??e ima valobran, dolg 250 metrov in lahko sprejme le tri majhne ladje hkrati. Zato ga obi?ajno uporabljajo ribi?ki ?olni. Novo pristani??e je globoko 11 metrov in ima valobrane, ki so dolgi 1300 metrov. Lahko sprejme pribli?no deset ladij, odvisno od njihove velikosti. Skozi ti pristani??i se izva?a in uva?a grozdje, vino, ro?i?i, citrusi in uva?a ?ita, vozila, stroje, tekstil, kmetijska zdravila, gnojila, ?elezo itd.

Zgrajena je bila marina, ki je zahodno od gradu Limassol, med starim in novim pristani??em. Ta nov razvoj omogo?a privezovanje ?ezoceanskih jaht in je bila odprta za javnost leta 2014, svoje prve jahte pa je gostila leta 2013. ^[15] Marina ima kapaciteto 1000 plovil.

V zadnjih letih je Limassol do?ivel gradbeni razcvet, ki sta ga spodbujala turisti?ni sektor in nara??ajo?e tuje nalo?be v mesto. Javni projekti, kot je preoblikovanje enega kilometra mestne promenade, izbolj?ujejo kakovost ?ivljenja ljudi in podobo mesta kot svetovljanske destinacije. Izbolj?ave infrastrukture, delno financirane iz evropskih programov, so pomagale re?iti prometne te?ave, s katerimi se je mesto soo?ilo z izgradnjo novih nadvozov in kro?i?? na avtocesti.

Limassol je dom Ciprske tehnolo?ke univerze.

Obiskovalcem so na voljo ?tevilni muzeji in arheolo?ka najdi??a. Limassol privablja ?iroko paleto turistov predvsem v podalj?ani poletni sezoni, ki so nastanjeni v ?tevilnih hotelih in apartmajih.

Riviera Limassol [http://city.sigmalive.com/gallery/10211/i-aktogrammi-tis-lemesoy-apo-psila] pre?ivlja veliko fazo gradbenega razcveta, ki se je prvi? za?ela konec leta 2013, ko je bila sprejeta spodbudna gradbena zakonodaja. Od takrat je ciprski skupnosti vsako leto predstavljenih na stotine novih stanovanjskih enot in rasto?ih podjetij. [2] Med projekti v gradnji je visoka stanovanjska stavba One, kjer bo, ko bo dokon?ana, najvi?ja stolpnica na Cipru in najvi?ja stanovanjska stavba ob obali v Evropi. V gradnji je tudi 'City of Dreams Mediterranean', ki bo najve?je igralni?ko letovi??e v Evropi.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Notranja migracija od leta 1960 in pritok razseljenih oseb po letu 1974 sta znatno pove?ala ?tevilo prebivalcev Limassola in njegovih predmestij. ?ir?i Limassol danes vklju?uje ob?ino Limassol (vklju?uje predmestje Agia Fyla) in ob?ine Polemidia, Mesa Geitonia, Agios Athanasios, Germasogeia in Ypsonas.

Limassol je imel tradicionalno me?ano prebivalstvo ciprskih Grkov, Turkov in ciprskih Armenov. Ve?ina ciprskih Turkov se je leta 1974 preselila na sever. V skladu s tem se je veliko ciprskih Grkov s severa Cipra, ki so po tur?ki invaziji postali begunci, naselilo v Limassolu. V 1990-ih se je ve? ciprskih Romov (ki jih po ustavi ?teje za ciprske Turke) vrnilo s severa otoka v tur?ko ?etrt Limassol. Armenci so ostali v Limassolu in nadaljevali prebivali??e v okolici armenske apostolske cerkve Sourp Kevork ter vzdr?evali osnovno ?olo z imenom Nareg (????? ???????? ????????). V okro?ju Limassol je tudi armenska vas z imenom Armenochori (gr?ko: Αρμενοχ?ρι).

Porast rodnosti prebivalstva v poznem 19. in 20. stoletju (1878?1960) je bil 70-odstoten. ?tevilo prebivalcev je leta 1881 zna?alo 6131, leta 1960 pa se je ?tevilo povzpelo na 43.593. ?tevilo gr?kega prebivalstva je bilo ocenjeno na 37.478, tur?kega pa na 6115.

Limassol je dom velike skupnosti pontskih Grkov, ki so se po razpadu Sovjetske zveze naselili na Cipru.

V zadnjih letih je mesto postalo vse bolj priljubljeno tudi pri Rusih ali drugih postsovjetskih dr?avljanih in izseljencih. Danes je pribli?no 17 % prebivalcev Limassola rusko govore?ih, 8 % prebivalcev pa je ruskih dr?avljanov. ^[16]

Okro?je Limassol [ uredi | uredi kodo ]

Okro?je Limassol je eno od ?estih okro?ij Cipra. Od leta 2011 je imelo 239.842 prebivalcev. ^[17] Njegovo glavno mesto je Limassol. Del britanskega ?ezmorskega ozemlja Akrotiri in Dekelija tvori enklavo na polotoku Akrotiri pod suverenostjo Zdru?enega kraljestva.

Okro?je Limassol tvori ve?ji del jugozahodnega osrednjega dela Cipra. Reka Kouris izvira na ju?nih pobo?jih gorovja Troodos, ki le?i v severnem delu okro?ja proti sredi??u Cipra, in se izliva v morje blizu starodavnega mesta Kourion . To reko je zajezil jez Kouris, ki je povzro?il skoraj?nje izsu?itev reke v spodnjem toku. ^[18] Limassol, severovzhodno od polotoka Akrotiri, le?i v zalivu Akrotiri, medtem ko Pissouri, severozahodno od polotoka, le?i v zalivu Episkopi. ^[19] Zaliv Episkopi je gnezdi??e za orja?ke ?repahe in glavate karete , ki sta obe na seznamu ogro?enih vrst IUCN . ^[20]

Glede na statisti?ne kode ob?in, skupnosti in ?etrti Cipra Statisti?ne slu?be Cipra (2015) ima okro?je Limassol 6 ob?in in 106 skupnosti.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

• Srednjeve?ki grad je eden od desetih gradov na Cipru. Zgradili so ga Bizantinci okoli leta 1000 na?ega ?tetja. Pribli?no v istem obdobju so tam zgradili tudi kapelo. Rihard I. Levjesr?ni naj bi se na tem mestu poro?il s svojo zaro?enko princeso Berengarijo Navarsko, potem ko je bila leta 1191 njena ladja na kopnem v bli?ini, ko ga je spremljala v tretjo kri?arsko vojno, na poti v Sveto de?elo. Grad je bil med letoma 1790 in 1940 uporabljen kot zapor, zdaj pa slu?i kot srednjeve?ki muzej. Zbirka, ki jo ponuja muzej, pokriva obdobje od 400 do 1870 na?ega ?tetja. Obiskovalec si lahko ogleda ?tevilne eksponate: topove, lesene rezbarije iz 17. in 18. stoletja, slike in nagrobnike, kipe, oklepe, kovance, terakoto, kovinsko in lon?enino, umetne izdelke iz stekla in marmorja.
• Arheolo?ki muzej ponuja zelo zanimivo zbirko starin, najdenih v okro?ju Limassol, ki segajo od mlaj?e kamene dobe do rimskega obdobja. Nekatera arheolo?ka odkritja so: kamnite sekire iz neolitika in bakrene dobe, keramika in predmeti iz starodavnih mest Curium in Amathus, pa tudi rimska terakota, zlat nakit, kovanci, skulpture, stebri, vaze, uhani, prstani, ogrlice , marmorni kipi itd.
• Muzej ljudske umetnosti ima sede? v ohranjeni stari hi?i, ki vsebuje zbirko ciprske ljudske umetnosti zadnjih dveh stoletij. Predmeti v zbirki so: narodne no?e, gobelini, vezenine, lesene skrinje, telovniki, mo?ki suknji?i, ogrlice, razli?na svetla obla?ila, mestne no?e, pode?elsko orodje itd. Muzej je bil ustanovljen leta 1985. Ve? kot 500 eksponatov hrani njegovih ?est sob. Muzej je leta 1989 prejel nagrado Europa Nostra. Tu lahko obiskovalec preu?uje ciprsko kulturo skozi ro?no izdelane eksponate.
• Ljudski vrt je ob obalni cesti. Zagotavlja veliko raznolikost vegetacije: evkaliptuse, borovce in ciprese. Znotraj vrta je manj?i ?ivalski vrt. Tam lahko obiskovalec vidi jelene, muflone, noje, fazane, tigre, leve, opice, jastrebe, pelikane in druge ?ivali ter razli?ne vrste ptic. Nedale? od ?ivalskega vrta je majhen naravoslovni muzej in vrtno gledali??e, ki je prenovljeno za gostovanje mednarodnih skupin.
• Serijo javnih skulptur, ki jih je naro?ila ob?ina Limassol, je mogo?e najti na melioraciji (zdaj park Twin Cities), ki obsega eno miljo predelanega zemlji??a ob obali. Skulpture so ustvarili Costas Dikefalos, Thodoros Papayiannis, Vassilis Vassili in Kyriakos Rokos iz Gr?ije ter Helene Black s Cipra.
• Towers of Limassol BBC Relay, mo?an srednjevalovni oddajnik.

Turisti?no obmo?je Limasola s hoteli in letovi??i

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Limassol je pobraten z: ^[21]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Dubin, Mark (2009). Rough Guide to Cyprus (Sixth izd.). London: Rough Guides Ltd. ISBN   9781858289939 .
• Abulafia, David (2012). The Great Sea: A Human History of the Mediterranean . Penguin Books. ISBN   978-0-141-02755-5 .
• Turnbull, Stephen (2003). The Ottoman Empire 1326?1699 (Essential Histories Series #62) . Osprey Publishing. ISBN   978-0-415-96913-0 .
• Wolff, R L and Hazard, H W (Editor), 1969, A History of the Crusades, Volume II: The later Crusades, 1189?1311 , University of Wisconsin Press, ISBN   978-0299048440

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Limassol .

• Limassol Official Guide
• Limassol Municipality