Lazaristi
, tudi
Misijonska dru?ba
(
lat.
Congregatio Missionis
, kratica
CM
), so pripadniki
dru?be apostolskega ?ivljenja
svetnih
duhovnikov
in redovnih bratov, ki skrbijo za ljudske in zunanje misijone, duhovne vaje, vzgojo duhov??ine ter pomagajo ljudem v stiski.
Misijonsko dru?bo je leta 1625 ustanovil
Vincencij Pavelski
in 1632 potrdil
pape?
Urban VIII.
Ime ima po prvi redovni hi?i
Saint-Lazare
v
Parizu
.
[1]
≫
Vincencij
je sku?al pritegniti ?im ve? sodelavcev, bogatih in revnih, preprostih in imenitnih, da bi mogel v raznovrstnih potrebah ?im bolj pomagati; potem pa je uporabljal vsa sredstva, da jim je vzbujal so?utje za revne, ki so bolj kot drugi Kristusova podoba; posredno in neposredno jih je spodbujal, naj pomagajo ubogim.≪ (Konstitucije CM.
Rim
29. junija 1984)
Cilj Misijonske dru?be je slediti Kristusu, oznanjevalcu evangelija ubogim. Ta cilj je dose?en, ko so njeni ?lani in skupnosti zvesti
sv. Vincenciju
tako:
? ≫da si z vsemi mo?mi prizadevajo navdati se s Kristusovim duhom≪, (Sp I, 3) ≫da bi dosegli svojemu poklicu primerno popolnost≪ (Sp XII, 13),
? da se posvetijo evangelizaciji ubogih, zlasti najbolj zapu??enih,
? da pomagajo pri vzgoji duhovnikov in laikov ter jih vodijo k polnemu sodelovanju pri evangelizaciji ubogih.
Misijonska dru?ba se ?e od svojega ustanovitelja in po njegovem navdihu priznava kot od Boga poklicana, da opravlja delo evangelizacije.
≫
Janez Pavel II
. je povzel skrbi azijskih ?kofov in zatrdil: ≫?e naj Cerkev v
Aziji
izpolni nalogo, katero ji je namenila Bo?ja previdnost, potem mora imeti va?o popolno prednost evangelizacija kot veselo, potrpe?ljivo in nadaljnje oznanjevanje odre?enjskega dela in vstajenja
Jezusa Kristusa
.≪ To velja za vse.≪ (EG, 110)
Poleg tega si vsak ?lan upa re?i z Jezusom: Poslani smo, da bi evangelizirali uboge (Lk 4,43).
Misijonska dru?ba se uradno imenuje Congregatio Missionis (CM). Imenujejo jo tudi "lazaristi", ker je nastala v samostanu sv. Lazarja v
Parizu
. V angle?ko govore?ih dr?avah so znani tudi kot "Vincentians", v
?paniji
kot "Paules" in v Latinski Ameriki kot "Vicentinos".
Geslo Misijonske dru?be: "Evangelizare pauperibus misit me" (Poslal me je oznanjat evangelij ubogim). 17. april 1625 ozna?uje datum ustanovitve, ko so gospodje de Gondi ? grofovska dru?ina, kjer je Vincencij deloval kot kaplan ? podpisali pogodbo z Vincencijem, s katero so mu dodelili vsoto, da bi mu omogo?ili ekonomsko vzdr?evanje njegovega na?rta Dru?be.
Posebni namen, kot je razvidno iz uradnega imena, je opravljanje misijonov med ubogimi, zlasti med kmeti, ki so bili vsaj v ?asu ustanovitve zelo zapu??eni. Takrat je sv. Vincencij spoznal, da se bodo dobri u?inki misijonov kmalu izgubili, ?e jih ne bodo negovali dobri duhovniki, zato se je posvetil tej slu?bi, najprej z duhovnimi vajami ordinandov, s torkovimi duhovni?kimi konferencami in nato z ustanovitvijo in vodenjem ?kofijskih semeni??.
Skupnost, o kateri je sanjal sv. Vincencij Pavelski, je bila ob njegovi smrti leta 1660 ?iva resni?nost. Med letoma 1625 in 1654 je bilo ustanovljenih 26 hi?, in sicer 19 v
Franciji
, ?tiri v
Italiji
, dve v
Berberiji
in ena na
Poljskem
.
Revolucija leta 1789
in skoraj opusto?ena Francija sta bili povod za ve?jo raz?irjenost misijonov po vsem svetu, na Bli?njem in Daljnem vzhodu, v
Ameriki
in
Aziji
. Posebej pomembno je bilo misijonarsko naseljevanje na
Kitajskem
.
Na za?etku 3. tiso?letja se je Misijonska dru?ba raz?irila po svetu in ima 39 provinc in 5 viceprovinc.
Aktualnosti iz Misijonske dru?be
[
uredi
|
uredi kodo
]
Trenutno je na svetu 3106 Vincencijevih v 507 krajevnih skupnostih, v 91 dr?avah in na petih
celinah
.
Misijonska dru?ba (CM) je ≫dru?ba apostolskega ?ivljenja≪. Ob?ni zbori potekajo vsakih ?est let. Dru?bo vodi generalni superior, ki prebiva v
Rimu
, pomagajo pa mu generalni vikar in ?tirje asistenti. Provincialni zbori potekajo vsaka tri leta. Sedanje konstitucije in statute je pape? odobril leta 1984.
Misijonsko dru?bo sestavljajo duhovniki in bratje, ki so se z zaobljubami posvetili evangelizaciji ubogih. Sveti Vincencij je ?lanom priporo?al pet kreposti: poni?nost, preprostost, krotkost, zatajevanje in apostolsko gore?nost. To so notranje dr?e, ki so nujne za oznanjevanje evangelija.
Glavno delo ostaja tak?no, kot ga je ?elel
sv. Vincencij
: ljudski misijoni, ki skrbijo za usposabljanje laikov, se v nekem sektorju izvajajo skozi krepko obdobje (tri do pet tednov) in dalj?e obdobje rasti (?est do deset let). Skupnost podpira tudi ?upnijsko delovanje in romanja z namenom sprejemanja in oblikovanja.
Vicencij Pavelski, francoski duhovnik, ustanovitelj lazaristov in svetnik
Na pobudo ?kofa
Antona Martina Slom?ka
so se lazaristi v Sloveniji naselili 1852 v
Celju
, 1879 v
Mariboru
(do 1911) in v
Ljubljani
; tu so postavili
cerkev Srca Jezusovega
in 1890 odprli dija?ki dom. Delovali so kot
kurati
v
bolni?nicah
, v misijonih pa na
Madagaskarju
in na
Kitajskem
. Leta 1919 ustanovljena
jugoslovanska
viceprovinca je bila 1926 povzdignjena v provinco s sede?em v Ljubljani. Nastale so stalne ali ob?asne postojanke
Miren
(1913),
Groblje, Rodica
(1917),
Rade?e
(1926),
Ponikve, Dobrepolje
(1941), ?martno ob Savi (1962) in
?entjakob ob Savi
(1965). Redovne hi?e so ?e v
Argentini
,
Avstriji
,
Italiji
in
Kanadi
. V misijoni??u v Grobljah pri
Dom?alah
so od 1929 tiskali
mese?nik
Katoli?ki misijoni; Misijonski koledar
in drugo misijonarsko literaturo, pa tudi publikacije
Katoli?ke akcije
. Leta 1931 so v Ljubljani ustanovili Konferenco sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov ter varstvo mladine, 1932 pa kuhinjo za reve?e.
[2]
- ↑
Veliki splo?ni leksikon
. DZS, Ljubljana 2006.
- ↑
Enciklopedija Slovenije
. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
- ↑
≫Dom sv. Jo?ef, Celje≪
. 17. maj 2019.
- Rebi?, Adalbert, Bajt, Drago:
Splo?ni religijski leksikon: A-?
Ljubljana, Modrijan, 2007 (
COBISS
)
- Golob, Berta:
Plemenita po rodu, plamte?a v so?utju: ?ivljenje in delo m. Leopoldine Brandis
Celjska Mohorjeva dru?ba, Celje, 2015 (
COBISS
)
ISBN 978 961 278 236 8
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|