Ta ?lanek je treba posodobiti , ker so nekateri podatki, ki se nana?ajo na novo upravna delitev Francije, zastareli. Prosimo, posodobite ta ?lanek. Ko boste s posodabljanjem kon?ali, to predlogo odstranite.

Languedoc-Roussillon Lengadoc-Rosselhon (oksitansko)
Francoska regija
Zastava
43°40′0″N 3°10′0″E  /  43.66667°N 3.16667°E  / 43.66667; 3.16667
Dr?ava	Francija
Ukinitev	1. januarja 2016
Prefektura	Montpellier
Departma	5 Aude (11) Gard (30) Herault (34) Lozere (48) Pyrenees-Orientales (66)
Povr?ina
? Skupno	27.376 km 2
Prebivalstvo   (1. januar 2012)
? Skupno	2.700.266
? Gostota	99 preb./km 2
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Koda ISO 3166	FR-K
GDP  (2012) [1]	10.
Total	€63,9 mrd
Per capita	€23.566
NUTS Regija	FR8
Spletna stran	[ laregion.fr laregion.fr ]

Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadoc-Rosselhon , katalonsko Llenguadoc-Rossello ) je bila regija na jugu Francije.

Regija je do vklju?itve v ve?jo regijo regiji Oksitanijo zajemala departmaje Aude , Gard , Herault in Pyrenees-Orientales na sredozemski obali, pa tudi geografsko popolnoma druga?en departma v Centralnem masivu , Lozere .

Regija je imela povr?ino 27.376 km² in 2.810.383 prebivalcev (stanje 1. januar 2017). Glavno mesto regije je bilo Montpellier .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnja zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Bli?nja delta Rone je ena tistih regij, v katero je neolitik , raz?irjen iz Levanta , verjetno pri?el ?e med 7000 in 6500 pr. n. ?t.. Kme?ka kultura se je nato raz?irila tako v dolino Rone kot na zahod. V Languedoc-Roussillonu je za seboj pustil mno?ico megalitskih dokazov v obliki dolmenov ( Le Morrel de las Fadas ali Lo Morrel dos Fados ) in menhirjev , pa tudi kamnitih krogov Lacam de Peyrarines ). Nekateri so tudi polmegalitski ( Dolmen de Gallardet je dopolnjen s kamni manj?ega formata v suhozidu ) ali pa se prekrivajo z njimi ( dolmens Ronc Traoucat , Fringayrolles). Dolmen de Coste-Rouge v Heraultu je zelo podoben sardinskemu kompleksu Sa Coveccada .

Pribli?no 20 kilometrov od Montpellierja, v bli?ini majhne vasice Viols-en-Laval, je znan prazgodovinski kraj: Cambous je najstarej?a obnovljena vas v Franciji. Izvira med letoma 4300 in 2200 pr. n. ?t. v bakreno dobo . V teh stoletjih je obstajala tako imenovana kultura Fontbouisse, ki so ji pripadali prebivalci Cambousa. ?tela je ve? kot 200 majhnih vasi te vrste, le komaj 20 % pa jih je bilo arheolo?ko pregledanih. Cambous je leta 1967 izkopal Henri Canet. Arheologi iz prazgodovinskega dru?tva Languedocienne upravljajo najdi??e prostovoljno.

Evropski prazgodovinski center (z muzejem) je v Tautavelu, park dinozavrov pa v Mezu .

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

Tako kot velik del dana?nje ju?ne Francije, je bil Languedoc francoski kroni podvr?en ?ele v visokem srednjem veku (13. stoletje). Plemi?ka Oksitanija je bila tradicionalno bolj sovra?na do francoskega kralja. Izgovor za to je prispeval verski in cerkveno kriti?ni tok katarov , ki je bil v tistem ?asu zelo raz?irjen in ki sta ga kralj in pape? mo?no preganjala, uni?ena pa je bila tudi cveto?a oksitanska kultura. Albi?ansko kri?arsko vojno pod Simonom IV. de Montfortom so za?eli leta 1209: 22. julija 1209 so bili pobiti vsi prebivalci mesta Beziers (pribli?no 20.000); temu je sledil pokol v Minerveu 22. julija 1210 in nadaljnja grozodejstva v Bramu, Lastoursu, Lavaurju in drugod. Druga kri?arska vojna je potekala leta 1226 pod neposrednim vodstvom francoskega kralja, ki je bil ob prihodu na vojno obmo?je ?e mrtev. Tretja in zadnja kri?arska vojna je nato kon?ala zadnje ostanke katoli?ke kulture ob obleganju gradu grad Montsegur leta 1244; grad Queribus je zdr?al enajst let dlje. Baza (severnih) Francozov je postalo utrjeno mesto Carcassonne .

Sodobnost [ uredi | uredi kodo ]

Sedanji departmaji Aude, Gard, Herault in Lozere so bili do za?etka francoske revolucije (1789) del zgodovinske province Languedoc; dana?nji depatma Pyrenees-Orientales je tvoril zgodovinsko provinco Roussillon .

Z ustanovitvijo francoskih regij leta 1960 se je v sedanjih mejah pojavila regija Languedoc-Roussillon. Leta 1972 je regija pod vodstvom de?elnega prefekta dobila status Etablissements public (javne ustanove). Zakon o decentralizaciji iz leta 1982 je regijam podelil status collectivites teritoriales (lokalne oblasti), ki so jih do tedaj imele le ob?ine in departmaji. Leta 1986 so bili regionalni sveti prvi? neposredno izvoljeni. Od takrat so se pristojnosti regije glede centralne vlade v Parizu postopoma ?irile.

1. januarja 2016 se je regija Languedoc-Roussillon zdru?ila s sosednjo regijo Jug-Pireneji in nastala je nova regija Oksitanija

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Languedoc-Roussillon je na jugu Francije in meji na nekdanji francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in Rona-Alpe na vzhodu, na Auvergne na severu in nekdanjo regijo Jug-Pireneji na zahodu. Dr?avi ?panija in Andora le?ita na jugozahodu, ju?no mejo pa oblikuje Sredozemsko morje .

Languedoc-Roussillon je znana po svojem jamskem svetu. Za turizem je odprtih 15 jam. Stalaktitne formacije se lahko ob?uduje v neverjetnih oblikah in barvah ter ozkih galerijah ali ogromnih dvoranah. V nekaterih jamah so tudi skalne formacije, ki spominjajo na umetni?ka dela, kot so na primer, 100.000 vojakov v jami Trabuc ali Meduse, velik, prozoren bel stalaktit v Grotte de Clamouse z jezerom in podzemno reko.

Izjemna celinska plovna pot Canal du Midi iz 17. stoletja, ki povezuje Garono in s tem tudi Atlantik s Sredozemskim morjem, je bila leta 1996 vpisana na Unescov seznam svetovne dedi??ine. Prekop sestavljajo impresivne zgradbe, na primer zapornice Fonserannes blizu Beziersa, rojstnega kraja graditelja kanalov Pierre-Paula Riqueta

Grb [ uredi | uredi kodo ]

Blazon: zlat toulou?ki kri? na rde?i podlagi. ?tiri zlate ?rte na ?etrtem polju.

Simbolika: ?tiri ?rte spominjajo na katalonsko Senjero, zastavo ki je zgodovinsko povezana z grofom Barcelone, kasneje tudi vladarja Aragonske krone.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Mesta [ uredi | uredi kodo ]

Najbolj naseljena mesta v Languedoc-Roussillon so:

Jezik [ uredi | uredi kodo ]

Languedoc tradicionalno spada v okcitansko jezikovno obmo?je, Roussillon - v katalon??ino. Vendar je, tako kot v celotni Franciji, uradni jezik le franco??ina, ki je danes tudi materni jezik ve?ine prebivalstva. Konec koncev imata okcitan??ina in katalon??ina skromen status kot izbirna v ?olah in na univerzah.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

V primerjavi z BDP EU, izra?enim v standardih kupne mo?i, je regija leta 2006 dosegla indeks 86,1 (EU-27 = 100). ^[2]

Turizem [ uredi | uredi kodo ]

Turizem je za regijo zelo pomemben. V Languedoc-Roussillonu je nekaj zelo znanih znamenitosti:

• rimski akvadukt-most Pont du Gard ,
• Canal du Midi , ki ga lahko uporabljajo tueisti?ni ?olni,
• mesto Nimes (z amfiteatrom, ki je ?e danes v uporabi),
• Carcassonne - najve?ja evropska ohranjena trdnjava iz srednjega veka, ena naj?udovitej?ih kulturnih znamenitosti v Franciji, Unescova svetovna dedi??ina od leta 1997
• Montpellier
• Sete ? idili?no ribi?ko mesto le?i med Sredozemskim morjem in lagunskim jezerom Etang de Thau . Skozi mesto vodi sistem kanalov, ki povezujejo morje in jezero.
• Petite Camargue v delti Rone, ki je med drugim znan po rojih plamencev in po belih Camargue?kih konjih

Skozi regijo vozita dva turisti?na vlaka:

• "Vlak Jaune" (rumeni vlak) je obratoval na Ligne de Cerdagne (od 1920) in je najvi?ja ?elezni?ka proga v Franciji
• ?Train du Pays Cathare et du Fenouilledes“ (TPCF) (na spletu na: tpcf.fr.)

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Oksitanska literatura - ?e vedno jo v?asih imenujemo provansalska literatura - je besedilo, napisano v okcitan??ini na dana?njem jugu Francije. Izvira iz poezije trubadurjev 11. in 12. stoletja in je navdihnila vzpon izvirne literature v srednjeve?ki Evropi.

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Aimeric de Peguilhan, Giraut de Bornelh in Bertran de Born so imeli v srednjem veku glavni vpliv na trubadursko glasbo. Velja, da tradicija trubadurjev izvira iz te regije.

Romanti?ni glasbeni skladatelj Deodat de Severac se je rodil v regiji in se po ?olanju v Parizu vrnil v domov, da bi komponiral. V svoje skladbe si je prizadeval vklju?iti avtohtono glasbo iz obmo?ja.

Vino [ uredi | uredi kodo ]

V regiji Languedoc-Roussillon imajo 740.300 hektarjev (2.996 km²) vinogradov, kar je trikrat ve?ja povr?ina kot v Bordeauxu , zato je regija ?e nekaj stoletij pomembno vinarsko sredi??e. Trdijo, da vinogradi obstajajo na jugu Francije od pliocenskega obdobja - pred obstojem Homo sapiensa . Prvi vinogradi so se razvili okoli dveh mest: Beziers in Narbonne . Mediteransko podnebje in bogata prst, ki sega od skalnatega peska do goste gline, sta bila zelo primerna za pridelavo vina in ocenjujejo, da je bila v 20. stoletju v tej regiji proizvedena ena od desetih steklenic vina na svetu (Robinson 1999: 395). Kljub tej ogromni koli?ini so znanstvene publikacije in komercialni ?asopisi pogosto spregledali pomen tega obmo?ja, predvsem zato, ker je bilo do 1980-ih zelo malo vina, ki je bilo pridelano s kontroliranim poreklom (Joseph 2005: 190). Ve? podjetnikov, kot sta Robert Skalli in James Herrick, je drasti?no spremenilo podobo regije, zasadilo bolj tr?no uspe?ne sorte grozdja in si prizadevalo za nove klasifikacije AOC. Medtem ko sistem AOC izvira iz 15. stoletja, ima Languedoc-Roussillon nekaj imen, kot so Cabardes, ki po zakonu obstajajo ?ele od leta 1999 (Joseph 2005: 190).

Regija najve? prispeva k vi?kom vina (ponudba nad povpra?evanjem) v Evropski uniji.

Regija Languedoc-Roussillon je sprejela znamko za pomo? pri tr?enju svojih izdelkov, zlasti, vendar ne omejeno na, vina. Znamka Sud de France je bila uveljavljena leta 2006 ^[3] , da bi strankam v tujini, ki niso seznanjeni s sistemom klasifikacije AOC, pomagala prepoznati vina, ki izvirajo iz obmo?ja ^[4] , znamka pa se uporablja tudi za druge proizvode, vklju?no s siri, olj?nimi olji in pitami ^[5] .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Languedoc-Roussillon .

• Region Languedoc-Roussillon
• Prafektur der Region Languedoc-Roussillon
• Languedoc-Rousillon: ein Miniatur-Frankreich im Suden Arhivirano 2013-03-29 na Wayback Machine . Frankreichs offizielle Website
• rendezvousenfrance.com ? Offizielle Informationsseite uber Tourismus in Frankreich