| Ta ?lanek je treba
posodobiti
, ker so nekateri podatki, ki se nana?ajo na novo upravna delitev Francije, zastareli.
Prosimo, posodobite ta ?lanek. Ko boste s posodabljanjem kon?ali, to predlogo odstranite.
|
Languedoc-Roussillon
(okcitansko
Lengadoc-Rosselhon
, katalonsko
Llenguadoc-Rossello
) je bila regija na jugu Francije.
Regija je do vklju?itve v ve?jo regijo regiji
Oksitanijo
zajemala departmaje
Aude
,
Gard
,
Herault
in
Pyrenees-Orientales
na sredozemski obali, pa tudi geografsko popolnoma druga?en departma v
Centralnem masivu
,
Lozere
.
Regija je imela povr?ino 27.376 km² in 2.810.383 prebivalcev (stanje 1. januar 2017). Glavno mesto regije je bilo
Montpellier
.
Bli?nja delta
Rone
je ena tistih regij, v katero je
neolitik
, raz?irjen iz
Levanta
, verjetno pri?el ?e med 7000 in 6500 pr. n. ?t.. Kme?ka kultura se je nato raz?irila tako v dolino Rone kot na zahod. V Languedoc-Roussillonu je za seboj pustil mno?ico megalitskih dokazov v obliki
dolmenov
(
Le Morrel de las Fadas
ali
Lo Morrel dos Fados
) in
menhirjev
, pa tudi kamnitih krogov
Lacam de Peyrarines
). Nekateri so tudi polmegalitski (
Dolmen de Gallardet
je dopolnjen s kamni manj?ega formata v
suhozidu
) ali pa se prekrivajo z njimi (
dolmens Ronc Traoucat
, Fringayrolles).
Dolmen de Coste-Rouge
v Heraultu je zelo podoben sardinskemu kompleksu
Sa Coveccada
.
Pribli?no 20 kilometrov od Montpellierja, v bli?ini majhne vasice Viols-en-Laval, je znan prazgodovinski kraj: Cambous je najstarej?a obnovljena vas v Franciji. Izvira med letoma 4300 in 2200 pr. n. ?t. v
bakreno dobo
. V teh stoletjih je obstajala tako imenovana kultura Fontbouisse, ki so ji pripadali prebivalci Cambousa. ?tela je ve? kot 200 majhnih vasi te vrste, le komaj 20 % pa jih je bilo arheolo?ko pregledanih. Cambous je leta 1967 izkopal Henri Canet. Arheologi iz prazgodovinskega dru?tva Languedocienne upravljajo najdi??e prostovoljno.
Evropski prazgodovinski center (z muzejem) je v Tautavelu, park dinozavrov pa v
Mezu
.
Tako kot velik del dana?nje ju?ne Francije, je bil
Languedoc
francoski kroni podvr?en ?ele v visokem srednjem veku (13. stoletje). Plemi?ka Oksitanija je bila tradicionalno bolj sovra?na do francoskega kralja. Izgovor za to je prispeval verski in cerkveno kriti?ni tok
katarov
, ki je bil v tistem ?asu zelo raz?irjen in ki sta ga kralj in pape? mo?no preganjala, uni?ena pa je bila tudi cveto?a oksitanska kultura. Albi?ansko kri?arsko vojno pod Simonom IV. de Montfortom so za?eli leta 1209: 22. julija 1209 so bili pobiti vsi prebivalci mesta
Beziers
(pribli?no 20.000); temu je sledil pokol v Minerveu 22. julija 1210 in nadaljnja grozodejstva v Bramu, Lastoursu, Lavaurju in drugod. Druga kri?arska vojna je potekala leta 1226 pod neposrednim vodstvom francoskega kralja, ki je bil ob prihodu na vojno obmo?je ?e mrtev. Tretja in zadnja kri?arska vojna je nato kon?ala zadnje ostanke katoli?ke kulture ob obleganju gradu
grad Montsegur
leta 1244;
grad Queribus
je zdr?al enajst let dlje. Baza (severnih) Francozov je postalo utrjeno mesto
Carcassonne
.
Sedanji departmaji Aude, Gard, Herault in Lozere so bili do za?etka
francoske revolucije
(1789) del zgodovinske province Languedoc; dana?nji depatma Pyrenees-Orientales je tvoril zgodovinsko provinco
Roussillon
.
Z ustanovitvijo francoskih regij leta 1960 se je v sedanjih mejah pojavila regija Languedoc-Roussillon. Leta 1972 je regija pod vodstvom de?elnega prefekta dobila status
Etablissements public
(javne ustanove). Zakon o decentralizaciji iz leta 1982 je regijam podelil status
collectivites teritoriales
(lokalne oblasti), ki so jih do tedaj imele le ob?ine in departmaji. Leta 1986 so bili regionalni sveti prvi? neposredno izvoljeni. Od takrat so se pristojnosti regije glede centralne vlade v Parizu postopoma ?irile.
1. januarja 2016 se je regija Languedoc-Roussillon zdru?ila s sosednjo regijo
Jug-Pireneji
in nastala je nova regija
Oksitanija
Languedoc-Roussillon je na jugu Francije in meji na nekdanji francoski regiji
Provansa-Alpe-Azurna obala
in
Rona-Alpe
na vzhodu, na
Auvergne
na severu in nekdanjo regijo
Jug-Pireneji
na zahodu. Dr?avi
?panija
in
Andora
le?ita na jugozahodu, ju?no mejo pa oblikuje
Sredozemsko morje
.
Languedoc-Roussillon je znana po svojem jamskem svetu. Za turizem je odprtih 15 jam. Stalaktitne formacije se lahko ob?uduje v neverjetnih oblikah in barvah ter ozkih galerijah ali ogromnih dvoranah. V nekaterih jamah so tudi skalne formacije, ki spominjajo na umetni?ka dela, kot so na primer, 100.000 vojakov v jami Trabuc ali Meduse, velik, prozoren bel
stalaktit
v Grotte de Clamouse z jezerom in podzemno reko.
Izjemna celinska plovna pot
Canal du Midi
iz 17. stoletja, ki povezuje
Garono
in s tem tudi
Atlantik
s Sredozemskim morjem, je bila leta 1996 vpisana na Unescov seznam svetovne dedi??ine.
Prekop
sestavljajo impresivne zgradbe, na primer
zapornice Fonserannes
blizu Beziersa, rojstnega kraja graditelja kanalov Pierre-Paula Riqueta
Blazon: zlat toulou?ki kri? na rde?i podlagi. ?tiri zlate ?rte na ?etrtem polju.
Simbolika: ?tiri ?rte spominjajo na katalonsko Senjero, zastavo ki je zgodovinsko povezana z grofom Barcelone, kasneje tudi vladarja Aragonske krone.
Najbolj naseljena mesta v Languedoc-Roussillon so:
Languedoc tradicionalno spada v okcitansko jezikovno obmo?je, Roussillon - v katalon??ino. Vendar je, tako kot v celotni Franciji, uradni jezik le franco??ina, ki je danes tudi materni jezik ve?ine prebivalstva. Konec koncev imata okcitan??ina in katalon??ina skromen status kot izbirna v ?olah in na univerzah.
V primerjavi z BDP EU, izra?enim v standardih kupne mo?i, je regija leta 2006 dosegla indeks 86,1 (EU-27 = 100).
[2]
Turizem je za regijo zelo pomemben. V Languedoc-Roussillonu je nekaj zelo znanih znamenitosti:
- rimski akvadukt-most
Pont du Gard
,
- Canal du Midi
, ki ga lahko uporabljajo tueisti?ni ?olni,
- mesto
Nimes
(z amfiteatrom, ki je ?e danes v uporabi),
- Carcassonne
- najve?ja evropska ohranjena trdnjava iz srednjega veka, ena naj?udovitej?ih kulturnih znamenitosti v Franciji, Unescova svetovna dedi??ina od leta 1997
- Montpellier
- Sete
? idili?no ribi?ko mesto le?i med Sredozemskim morjem in lagunskim jezerom
Etang de Thau
. Skozi mesto vodi sistem kanalov, ki povezujejo morje in jezero.
- Petite Camargue
v delti Rone, ki je med drugim znan po rojih plamencev in po belih Camargue?kih konjih
Skozi regijo vozita dva turisti?na vlaka:
- "Vlak Jaune" (rumeni vlak) je obratoval na Ligne de Cerdagne (od 1920) in je najvi?ja ?elezni?ka proga v Franciji
- ?Train du Pays Cathare et du Fenouilledes“ (TPCF) (na spletu na: tpcf.fr.)
Oksitanska literatura - ?e vedno jo v?asih imenujemo provansalska literatura - je besedilo, napisano v okcitan??ini na dana?njem jugu Francije. Izvira iz poezije trubadurjev 11. in 12. stoletja in je navdihnila vzpon izvirne literature v srednjeve?ki Evropi.
Aimeric de Peguilhan,
Giraut de Bornelh
in
Bertran de Born
so imeli v srednjem veku glavni vpliv na trubadursko glasbo. Velja, da tradicija trubadurjev izvira iz te regije.
Romanti?ni glasbeni skladatelj Deodat de Severac se je rodil v regiji in se po ?olanju v Parizu vrnil v domov, da bi komponiral. V svoje skladbe si je prizadeval vklju?iti avtohtono glasbo iz obmo?ja.
V regiji Languedoc-Roussillon imajo 740.300 hektarjev (2.996 km²) vinogradov, kar je trikrat ve?ja povr?ina kot v
Bordeauxu
, zato je regija ?e nekaj stoletij pomembno vinarsko sredi??e. Trdijo, da vinogradi obstajajo na jugu Francije od
pliocenskega
obdobja - pred obstojem
Homo sapiensa
. Prvi vinogradi so se razvili okoli dveh mest:
Beziers
in
Narbonne
. Mediteransko podnebje in bogata prst, ki sega od skalnatega peska do goste gline, sta bila zelo primerna za pridelavo vina in ocenjujejo, da je bila v 20. stoletju v tej regiji proizvedena ena od desetih steklenic vina na svetu (Robinson 1999: 395). Kljub tej ogromni koli?ini so znanstvene publikacije in komercialni ?asopisi pogosto spregledali pomen tega obmo?ja, predvsem zato, ker je bilo do 1980-ih zelo malo vina, ki je bilo pridelano s kontroliranim poreklom (Joseph 2005: 190).
Ve? podjetnikov, kot sta Robert Skalli in James Herrick, je drasti?no spremenilo podobo regije, zasadilo bolj tr?no uspe?ne sorte grozdja in si prizadevalo za nove klasifikacije AOC. Medtem ko sistem AOC izvira iz 15. stoletja, ima Languedoc-Roussillon nekaj imen, kot so Cabardes, ki po zakonu obstajajo ?ele od leta 1999 (Joseph 2005: 190).
Regija najve? prispeva k vi?kom vina (ponudba nad povpra?evanjem) v Evropski uniji.
Regija Languedoc-Roussillon je sprejela znamko za pomo? pri tr?enju svojih izdelkov, zlasti, vendar ne omejeno na, vina. Znamka
Sud de France
je bila uveljavljena leta 2006
[3]
, da bi strankam v tujini, ki niso seznanjeni s sistemom klasifikacije AOC, pomagala prepoznati vina, ki izvirajo iz obmo?ja
[4]
, znamka pa se uporablja tudi za druge proizvode, vklju?no s siri, olj?nimi olji in pitami
[5]
.
|
---|
Celinska Francija do leta 2015
| |
---|
Celinska Francija od 2016 dalje
| |
---|
?ezmorske regije
| |
---|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|