한국   대만   중국   일본 
Kuna belica - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Kuna belica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kuna belica

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (?ivali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Dru?ina: Mustelidae (kune)
Rod: Martes
Vrsta: M. foina
Znanstveno ime
Martes foina
( Erxleben , 1777)
Razširjenost kune belice
Raz?irjenost kune belice

Kuna belica ( znanstveno ime Martes foina ) je zver iz rodu kun .

Izgled [ uredi | uredi kodo ]

Kuna belica ima sivo rjav ko?uh , podlanko ima belkasto. Dlaka je na otip groba, zato krzno kune belice ni zelo priljubljeno. Na grlu ima belo vili?asto liso, razcepljeno na dva kraka, ki se vle?eta do notranjosti prednjih nog. Za razliko od kune zlatice , kuna belica nima pora??enih stopal. Smr?ek ima svetel; mesnato ro?nate barve. Ima kratko, ?okato obliko glave, uhlji so ?iroki in kraj?i, na koncu zaokro?eni. Odrasle kune belice merijo 43?59 cm (samci), oziroma 38?47 cm (samice). Dol?ina repa pri samici je od 23 do 25 cm, pri samcu pa od 25 do 27 cm. Samci tehtajo 1,7 do 2,1 kg, samice pa od 1,1 do 1,5 kg. Iztrebke pu??a na posebnih mestih; na podstre?jih, v lopah, ka??ah

Prehranjevalne navade [ uredi | uredi kodo ]

Kuna belica se v prehranjevalnih navadah ne razlikuje dosti od kune zlatice. Razliko opazimo le v tem, da je v ?ivalskem delu njene prehrane ve? ?ivali, ki so zna?ilne za njen habitat . Tako belica zau?ije ve? mesa doma?ih kuncev in doma?e perutnine . Kurnike in golobnjake belica najve?krat obiskuje pono?i.

Na jedilniku kune belice najdemo naslednje prostorninske odstotke hrane: 37% sesalcev , 21% ptic , 10% mrhovine , 8% ?u?elk , 5% jajc , 2% ?ab , 13% rastlinskih delov in 3,5% zemlje.

Bivali??e [ uredi | uredi kodo ]

Belica je navezana na bli?ino ?love?kih bivali??. Lovi ve?inoma na tleh, pleza pa le redko. V Sloveniji je razmeroma pogosta v zahodnih delih Notranjske in v Slovenskem primorju . Glede skrivali?? je prilagodljiva. Poi??e si ga v opu??enih kme?kih poslopjih, lopah na robu gozdi?ev, hlevih, na podih, podstre?jih, senikih, v skalnih razpokah, v nizkih drevesnih duplih, pod kupi vejevja, pod nakopi?enimi hlodi ipd. Ker se zadr?uje v ?lovekovi bli?ini, je ne najdemo le v zaselkih blizu gozdov, pa? pa se pogosto pribli?a tudi ve?jim naseljenim krajem. Ni? posebnega ni, ?e jo opazimo celo v mestnem parku, predvsem pa se pojavlja v tistih delih mesta, v katerih so starej?e stavbe in parki, ki se navezujejo na gozd. To velja za kuno belico po vsej Evropi .

Razmno?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Pri kunah traja brejost 260?280 dni. Ima povpre?no 3 mladi?e. V leglu jih lahko vidimo tudi 7. Slepi so 34?38 dni. V prvih tednih ?ivljenja imajo na zatilju obse?no podro?je posebnih ?lez , ki izlo?ajo poseben izlo?ek. V kasnej?em obdobju po?asi izgine.

Sovra?niki [ uredi | uredi kodo ]

Kot naravni sovra?niki kune belice so: lisica , ribji in planinski orel , velika uharica , kragulj , sokol , v nekaterih primerih celo kanje . ?e le morejo, kuno zadavijo tudi ma?ke in klate?ki psi . Poleg plenilcev spadajo med naravne selektorje pri kunah tudi nekateri zajedalci in bolezni.

?ivljenjska doba [ uredi | uredi kodo ]

Kune v ujetni?tvu ?ivijo pribli?no 14?16 let. Kak?no starost pa ?ivali dosegajo v naravi, je z gotovostjo zelo te?ko oceniti.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]