한국   대만   중국   일본 
Kristologija - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Kristologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kristus Odre?enik ( Pantokrator ), enkavsti?na ikona iz 6. stoletja iz samostana svete Katarine na gori Sinaj.

Kristologija (iz gr?kega Χριστ??), dobesedno 'razumevanje Kristusa' je veja kr??anske teologije , ki se nana?a na Jezusa. Razli?ne veroizpovedi imajo razli?na mnenja o vpra?anjih, kot so, ali je bil Jezus ?lovek, Bog ali oboje.


Osnovni kristolo?ki nauk je, da je oseba Jezusa Kristusa ?love?ka in bo?anska. ?love?ka in bo?anska narava Jezusa Kristusa tvorita dvojnost, saj sobivata znotraj ene osebe. V Novi zavezi ni neposrednih razprav o dvojni naravi Kristusove osebe kot bo?anske in ?love?ke  in ?e od zgodnjih dni kr??anstva so teologi razpravljali o razli?nih pristopih k razumevanju teh narav, v?asih je povzro?ilo ekumenske koncile in razkole.

Doktrine, ki so dobile ?iroko podporoː [ uredi | uredi kodo ]

Monofizitizem - po monofizitskem pojmovanju je v Jezusu Kristusu bo?ja narava tako prevladala, da je povsem zasen?ila njegovo ?love?ko naravo. Monofiziti so bili najbolj prisotni na ozemlju dana?nje Armenije .

Miafizitizem - je kristolo?ki nauk, ki trdi, da je Jezus, U?love?ena Beseda, popolnoma bo?anska in popolnoma ?love?ka, v eni naravi. To je stali??e, ki ga imajo orientalne pravoslavne cerkve in se razlikuje od kalcedonskega stali??a , da je Jezus ena oseba v dveh naravah, bo?anski naravi in ???love?ki naravi .

Diofizitizem - Kristus je po u?love?enju ohranil dve naravi, eno bo?ansko in eno ?love?ko. Je nauk vzhodnega pravoslavja in katoli?ke cerkve .

Adopcionizem - jzagovarja, da Jezus ni Bog od samega za?etka, ampak je postal Bog ?ele ob krstu v reki Jordan , ko ga je Bog O?e posvojil in s tem naredil za Boga.

Arianizem - je gledal na bo?ansko naravo Jezusa, Bo?jega Sina , kot na lo?eno in ni?jo od Boga O?eta , npr. z za?etkom v ?asu.

Monotelitizem - Kristus samo eno voljo.

Nestorijanstvo - dve naravi (?love?ka in bo?anska) Jezusa Kristusa skoraj povsem razli?ni.

Doketizem zagovarja, da Jezus Kristus ni imel fizi?nega telesa, ampak je le-to bilo le navidezno.

Prvi koncil v Nikeji (325) in Prvi koncil v Konstantinoplu (381) [ uredi | uredi kodo ]

Leta 325 je prvi koncil v Nikeji opredelil osebe bo?anstva in njihov medsebojni odnos, odlo?itve, ki so bile ratificirane na prvem koncilu v Konstantinoplu leta 381. Uporabljeni jezik je bil, da en Bog obstaja v treh osebah (O?e, Sin , in Sveti Duh); zlasti je bilo potrjeno, da je Sin homoousios (istega bitja) kot O?e. Nicejska veroizpoved je razglasila Jezusovo popolno bo?anskost in popolno ?love?kost.  Po prvem koncilu v Nikeji leta 325 sta se Logos in druga oseba Trojice uporabljala izmeni?no.