한국   대만   중국   일본 
Kri?ev pot - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Kri?ev pot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kri?ev pot ( latinsko Via crucis ) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega polo?ijo v grob . Kri?ev pot je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molijo, ko se spominjajo tega trpljenja. Kri?ev pot poznajo Rimskokatoli?ka cerkev , Evangeli?anska cerkev in ?e nekatere druge protestantske Cerkve .

Kri?ev pot se je razvil iz pobo?nosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti . Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Kri?ev pot se je raz?iril po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobo?nosti svetega Fran?i?ka Asi?kega in njegovih u?encev.

Likovna upodobitev [ uredi | uredi kodo ]

Kri?ev pot sodi med standardno opremo katoli?kih cerkva. Sestavljen je iz 14 slik, ki imajo standardizirano vsebino in jih imenujemo tudi postaje (po starem ?tacijoni ) kri?evega pota. Postaje, kot jih poznamo danes, so nastale v 17. stoletju. Povzete so po Svetem pismu in po izro?ilu:


Nekatere cerkve v Sloveniji imajo postavljen tudi zunanji kri?ev pot v obliki 14 kapelic (ali znamenj ), od katerih vsaka predstavlja po eno postajo. Take kapelice so pogosto postavljene po pobo?ju hriba, ki se potem imenuje Kalvarija , ker predstavlja hrib, na katerem je bil Jezus kri?an.


Molitev [ uredi | uredi kodo ]

Molitev kri?evega pota vernikom pomaga, da v duhu spremljajo Jezusa od Pilatove hi?e do Golgote . Pri molitvi se verniki v mislih ustavijo pri vsaki od postaj. Molitev vsake od postaj se za?ne z verzom

"Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim kri?em svet odre?il."

Sledi premi?ljevalna molitev, ki ni standardizirana. Njena lepota je ravno v odkrivanju novih in novih poudarkov.

Molitev kri?evega pota je najbolj v navadi v postnem ?asu , ?e zlasti na veliki petek , ki predstavlja obletnico Jezusove smrti.

Pape?ev kri?ev pot [ uredi | uredi kodo ]

Pape? vsako leto na veliki petek tradicionalno vodi posebej sve?ano molitev kri?evega pota v rimskem Koloseju . Ta oblika molitve je postala posebej popularna v ?asu, ko je katoli?ko Cerkev vodil pape? Janez Pavel II. Dokler je bil ?e pri mo?eh, je pape? sam nosil kri? od postaje do postaje, pozneje pa so to vlogo prevzeli drugi, pape? pa je opazoval procesijo s Palatinskega gri?a. Pape? Janez Pavel II. je v kri?ev pot ve?krat uvedel tudi svobodnej?o interpretacijo in uvajanje postaj, ki niso ?isto identi?ne tradicionalnim ?tirinajstim.

Leta 1991 je bil pape?ev kri?ev pot sestavljen iz naslednjih postaj:

  1. Jezus na vrtu Getsemani
  2. Jezus izdan in aretiran
  3. Veliki zbor obsodi Jezusa
  4. Peter zataji Jezusa
  5. Pilat obsodi Jezusa na smrt
  6. Jezusa bi?ajo in s trnjem okronajo
  7. Jezusu nalo?ijo kri?
  8. Simon iz Kirene pomaga Jezusu nositi kri?
  9. Jezus sre?a jeruzalemske ?ene
  10. Jezusa kri?ajo
  11. Jezus obljubi skesanemu razbojniku nebesa
  12. Mati in u?enec pri kri?anem Jezusu
  13. Jezus umre na kri?u
  14. Jezusa polo?ijo v grob

Tudi pape? Benedikt XVI. se je na veliki petek leta 2007 odlo?il za kri?ev pot s tako izbranimi postajami (glej: Pape?ev kri?ev pot 2007 ).

V slovenskih nare?jih in pokrajinskih jezikih [ uredi | uredi kodo ]

Prekmur??ina
Sveta Kri?na Pot

  1. Jezu?a na smrt osodijo
  2. Jezu? vzeme Kri? na svoje rame
  3. Jezu? odprvim spadne pod Kri?om
  4. Jezu? sre?a svojo ?alostno mater
  5. ?imon Cireneu? pomaga Jezu?i kri? nesti
  6. Veronika Jezu?i robec ponudi
  7. Jezu? obdrugim spadne pod kri?om
  8. Jezu? tola?i jeruzalemske ?ene
  9. Jezu? obtretjim spadne pod Kri?om
  10. Jezu?a sle?ejo i njemi ?u? piti davajo
  11. Jezu?a na kri? pribijejo
  12. Jezu? na kri?i vmerje
  13. Jezu?a z Kri?a vzemejo i ?alostnoj Materi v naro?e polo?ijo
  14. Jezu?a v grob polo?ijo

Molitvena Kniga, Zalozso Zver Janos kniga v muraszombati; Tretja izdaja, ODOBRENA OD CERKVENE OBLASZTI, 1942 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]