Kr??anska demokracija
je politi?na usmeritev, ki v sebi zdru?uje ideale
kr??anstva
in
demokracije
. Zdru?uje
politi?ne stranke
, ki se ve?inoma nahajajo na desni sredini
politi?nega spektra
. Po posameznih
dr?avah
sicer politi?ne stranke, ki se ozna?ujejo za
kr??anskodemokratske
, zastopajo nekoliko razli?en spekter politi?nih prepri?anj. V mednarodnem pregledu se ta spekter giblje od leve sredine do jasno desnih stali??, kar pa ne pomeni, da vsaka posamezna kr??anskodemokratska stranka pokriva ta spekter v celoti. Glede na dr?avo ali definicijo spadajo h kr??anski demokraciji tudi
konservativne
ali
versko fundamentalne
usmeritve. Dru?benopoliti?no je za kr??ansko demokracijo bistvenega pomena
dru?beni nauk Cerkve
.
Nekatere kr??anskodemokratske stranke po svetu so velike
ljudske stranke
desne sredine in klasi?ne
vladne stranke
(npr.
CDU
in
CSU
v
Nem?iji
,
OVP
v
Avstriji
). Druge kr??anskodemokratske stranke pa so majhne in zastopajo dele prebivalstva, ki sebe vidijo kot manj?inske. V Evropi obstaja tendenca, po kateri velike kr??anskodemokratske stranke postajajo manj?e in meh?ajo svoj kr??anski zna?aj. Zna?ilne kr??anskodemokratske stranke so nastale predvsem v dr?avah z visokim dele?em katoli?kega prebivalstva; v teh dr?avah so si dostikrat pridobile prevladujo?i polo?aj v strankarskem sistemu. V Evropi so tradicionalni politi?ni nasprotniki kr??anskodemokratskih strank
socialni demokrati
, ki so v politi?nem spektru levo od kr??anskih demokratov.
Na mednarodni ravni se kr??anskodemokratske stranke zdru?ujejo v mednarodno zdru?enje sredinskih demokratov (
Centrist Democrat International
), na evropski ravni pa v
Evropsko ljudsko stranko
.
Politi?na stali??a in zgodovina
[
uredi
|
uredi kodo
]
Eden od temeljev kr??anskodemokratskega mi?ljenja je
dru?beni nauk Cerkve
. Pri tem gre za predstavo o ?loveku, ki ?loveku, ustvarjenemu od
Boga
, pripisuje dostojanstvo, razli?nost, enakovrednost in nepopolnost ter od tod izpeljuje temeljne vrednote kot so svoboda, demokrati?no soodlo?anje in socialna pravi?nost.
Demokratsko-socialna vsebina je tisto, kar kr??ansko demokracijo lo?i od pravih
konservativcev
, ki so v zgodovini zastopali
plemstvo
. Od verskih fundamentalistov, pa tudi od pravih
klerikalcev
(ti zagovarjajo oblast
Rimokatoli?ke cerkve
), se kr??anski demokrati lo?ijo po tem, da po eni strani terjajo strpnost do lastnega kr??anstva, po drugi strani pa so (vsaj na?eloma) strpni do drugih svetovnih nazorov.
Za nastanek politi?ne kr??anske demokracije je zelo pomembna enciklika
Rerum novarum
, ki jo je leta 1891 objavil
pape? Leon XIII.
. V njej se je Vatikan odzval na
industrializacijo
in se prvi? soo?il z novim polo?ajem
delavcev
. Z encikliko
Quadragesimo anno
, ki jo je leta 1931 objavil
pape? Pij XI.
, je
katoli?ka Cerkev
zaradi izzivov
totalitarnih
ideologij konkretizirala svoje mnenje o svobodi posameznika. V tej encikliki je opisano za kr??anskodemokratsko filozofijo zelo pomembno na?elo
subsidiarnosti
. Sledi na?elom
zasebno pred dr?avnim
(prednost daje odgovornosti posameznika pred intervencijo dr?ave) in
malo pred velikim
(ko gre za delovanje dr?ave). Iz tega sledi na?elo, da naj bo dr?ava kolikor mogo?e decentralno organizirana. Obstaja pa tudi dol?nost
subsidiarnosti
, ko manj?a in ?ibkej?a enota ne more izpolniti dolo?ene obveznosti (poglobljeno predstavljeno v encikliki
Mater et Magistra
, 1961). Na kr??anskodemokratsko filozofijo so pomembno vplival tudi francoski filozof
Jacques Maritain
.
Kr??anska demokracija zagovarja tudi na?elo
solidarnosti
. Gospodarstvo naj se postavi v slu?bo ?loveka. Iz tega izhaja ukrotitev kapitalizma znotraj
socialnega tr?nega gospodarstva
.
V preteklosti je na formuliranje kr??anskodemokratskega mi?ljenja pomembno vplivalo stali??e Cerkve v vpra?anjih javne morale. Tako je za kr??ansko demokracijo
dru?ina
?e posebej pomembna. Nekateri znanstveniki kr??anski demokraciji pripisujejo tudi ve?jo pripravljenost za sodelovanje med razli?nimi dru?benimi sloji (npr. med delavci in
podjetniki
) in - v primerjavi z drugimi politi?nimi usmeritvami - ve?jo pripravljenost na politi?ni kompromis. V kr??anski demokraciji se poudarja
skupni blagor
in ?im ?ir?i dru?beni konsenz. V?asih je govora tudi o zna?ilni kr??anskodemokratski vrsti
dr?ave blaginje
.
Kr??anska demokracija se je konec 19. stoletja in v 20. stoletju uresni?evala v razli?nih organizacijah. Ob kr??anskdemokratskih strankah so v okviru kr??anskodemokratskega gibanja nastali tudi
sindikati
, dobrodelne ustanove in druge organizacije. Kr??anski sindikati so se jasno razmejili nasproti sindikatom, ki so nastali med
socialisti?nim
delavstvom. Danes se kr??ansko demokracijo pogosto povezuje predvsem z njeno najbolj vidno pojavnostjo: politi?nimi strankami.
Seznam znanih kr??anskih demokratov
[
uredi
|
uredi kodo
]
- Konrad Adenauer
, prvi kancler
Zahodne Nem?ije
in arhitekt
socialnega tr?nega gospodarstva
- Giulio Andreotti
, dolgoletni ministrski predsednik
Italije
- Alcide De Gasperi
, proevropski ministrski predsednik Italije
- Helmut Kohl
, dolgoletni kancler Zahodne Nem?ije in
zdru?ene Nem?ije
- Angela Merkel
, kanclerka Nem?ije
- Aldo Moro
, ministrski predsednik Italije, ki so ga ubile
Rde?e brigade
- Boris Trajkovski
, predsednik
Republike Makedonije
- Robert Schuman
, ministrski predsednik
Francije
in eden od o?etov
Evropske unije
- Wolfgang Schussel
, kancler
Avstrije
- Lech Wał?sa
, voditelj sindikata
Solidarno??
, prejemnik
Nobelove nagrade
in predsednik
Poljske
- Lech Kaczy?ski
, predsednik Poljske
- Jacques Maritain
, francoski filozof
- Emmanuel Mounier
, francoski filozof
- Jerzy Buzek
, predsednik
Evropskega parlamenta
- Abraham Kuyper
, ministrski predsednik
Nizozemske
- Ruud Lubbers
, ministrski predsednik Nizozemske in visoki komisar OZN za begunce
- Jean-Claude Juncker
, ministrski predsednik
Luksemburga
(1995-2013), predsednik
Evroskupine
(2005-2013) in
Evropske komisije
(od 2014)
- Wilfried Martens
, ministrski predsednik
Belgije
in predsednik
Evropske ljudske stranke
- Kjell Magne Bondevik
, ministrski predsednik
Norve?ke
- Luigi Sturzo
, italijanski politik in eden od ustanoviteljev
Italijanske ljudske stranke
leta 1919
- Mariano Rajoy
, ministrski predsednik
?panije
- Herman Van Rompuy
, predsednik
Evropskega sveta
- Adone Zoli
, ministrski predsednik Italije
- Ludwig Windthorst
, nem?ki politik in vodja
Nem?ke stranke Centrum
- Enda Kenny
, ministrski predsednik
Irske
Kr??anskodemokratske politi?ne stranke
[
uredi
|
uredi kodo
]
V Sloveniji se je kr??anska demokracija v podobi politi?ne stranke pojavila ?e zgodaj. Leta 1892 se je v
Kranjski
organizirala
Katoli?ka narodna stranka
. Ta se je pozneje preimenovala v
Slovensko ljudsko stranko
, ki je bila najmo?nej?a slovenska politi?na stranka med svetovnima vojnama. Z drugo svetovno vojno je bila kr??anskodemokratska tradicija na Slovenskem prekinjena. Konec osemdesetih let 20. stoletja je kr??anskodemokratsko gibanje na Slovenskem ponovno o?ivelo in leta 1988 je bila ustanovljena
Slovenska kme?ka zveza
, leta 1989 tudi
Slovenski kr??anski demokrati
. Za kr??ansko demokracijo se opredeljuje tudi stranka
Nova Slovenija
.