Sasanidsko cesarstvo v svojem najve?jem teritorialnem obsegu
Kozrav I.
(
srednjeperzijsko
??????????????
;
perzijsko
????
,
perzijska izgovorjava:
[xos?ro??]
, s tradicionalnim
epitetom
Anu?irvan
(
?????????
, 'nesmrtna du?a',
perzijska izgovorjava:
[ænuː?i: r?v?ːn]
),
sasanidski
kralj kraljev
Irana
med leti 531 in 579, *
501
,
Ardestan
,
Sasanidski imperij
, †
579
,
Ktezifon
, Sasanidski imperij.
Bil je sin in naslednik
Kavada I.
(vladal 488?496 in 498?531).
Kozrav I. je leta 532 po
iberski vojni
podedoval obnovljeni imperij in sklenil premirje z Bizantinskim cesarstvom, s katerim je bizantinski cesar
Justinijan I.
Sasanidskemu cesarstvu pla?al 11.000 funtov zlata. Kozrav se je nato osredoto?il na utrditev svoje mo?i in usmrtitev zarotnikov, vklju?no s svojim stricem
Bavijem
. Leta 540 je na prigovarjanje odposlancev
Ostrogotov
in zaradi lastnega nezadovoljstva z dejanji bizantinskih podlo?nikov in Gasanidov prekr?il mirovno pogodbo in vojno Bizantincem. Osvojil je
Antiohijo
. Leta 541 je napadel
Laziko
in jo cesarstvu priklju?il kot iranski protektorat, s ?imer je spro?il lazi?ko vojno. Leta 545 sta se imperija dogovorila, da bosta med nadaljevanjem lazi?ke vojne ustavila vojne v Mezopotamiji in Siriji. Leta 557 je bilo sklenjeno premirje, do 562 pa petdesetletna mirovna pogodba.
Leta 572 je
Justin II.
, naslednik Justinijana I.,
prekr?il mirovno pogodbo
in poslal bizantinske sile v sasanidsko obmo?je Arzanene. Naslednje leto je Kozrav I. oblegal in zajel pomembno bizantinsko trdnjavo
Dara
, zaradi ?esar je Justin II. ponorel. Vojna je trajala do leta 591. Kozravove vojne se niso bojevale le na zahodu. Na vzhodu je v zavezni?tvu z
Gokturki
premagal
Heftalite
, ki je v 5. stoletju Sasanidom povzro?ilo nekaj porazov in ubilo Kozravovega deda
Peroza I.
Na jugu so perzijske sile pod vodstvom Vahreza premagale
Aksumite
in osvojile Jemen.
Kozrav I. je bil znan po svojem zna?aju, vrlinah in znanju. V svoji ambiciozni vladavini je nadaljeval o?etov projekt velike socialne, gospodarske in voja?ke reforme imperija, pove?al blaginjo in prihodke, ustanovil poklicno vojsko ter ustanovil ali obnovil ?tevilna mesta in pala?e. Zanimali sta ga knji?evnost in filozofija, pod njegovo vladavino sta v Perziji cveteli umetnost in znanost. Kozrav je bil najbolj ugleden sasanidski kralj, njegovo ime pa je postalo prispodoba za Sasanide. Zaradi svojih dose?kov je bil progla?en za novega
Kira
.
V ?asu njegove smrti je Sasanidsko cesarstvo doseglo svoj najve?ji obseg po vladanju
?apurja II.
, raztezalo se je od Jemna na zahodu do Gandare na vzhodu. Nasledil ga je sin
Hormzid IV.
Rojstvo in zgodnje ?ivljenje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Kozrav se je rodil med letoma 512 in 514 kot najmlaj?i sin iranskemu cesarju Kavadu I. Leta 520 je Kavad, da bi zagotovil nasledstvo Kozrava, katerega nasledstvo sta ogro?ala njegov brat in
mazdakiti
, predlagal, da ga posvoji cesar
Justin I.
Predlog sta sprva z navdu?enjem pozdravila bizantinski cesar in njegov ne?ak Justinijan, vendar je Justinov svetovalec temu nasprotoval, saj ga je skrbel morebiten kasnej?i prevzem oblasti. Bizantinci so tako Kozrava I. imeli za barbara, nadaljnja pogajanja niso bila uspe?na. Zaradi bizantinske zavrnitve se je odnos med Bizantinci in Kozravom poslab?al.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|