Korejska o?ina  (korejsko 大韓海峽 "Daehan Haehyeop", japonsko ?馬海? " Cu?ima Kajkjo ") je morski prehod na severozahodu Tihega oceana med Ju?no Korejo in Japonsko , ki povezuje Vzhodnokitajsko morje in Rumeno morje z Japonskim morjem . O?ino razdeljuje otok Cu?ima na "zahodni kanal" in O?ino Cu?ima (vzhodni kanal).

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Severni del o?ine omejuje ju?na obala Korejskega polotoka , ju?ni del pa japonska otoka Kju?u in Hon?u . ?iroka je pribli?no 200 km s povpre?no globino med 90 in 100 metri. Otok Cu?ima deli Korejsko o?ino na zahodni kanal o?ino Cu?ima. Zahodni kanal je globlji (do 227 metrov) in o?ji od obeh.

Tokovi [ uredi | uredi kodo ]

Del toka Kuro?io se zliva preko o?ine. Toplej?i del toka imenuje tudi tok Cu?ima. Izvira ob japonskih otokih in te?e preko Japonskega morja. Ob otoku Sahalin na severu se razdeli in ste?e v Pacifik preko o?ine La Perouse ter v Ohotsko morje preko o?ine Tartarij. Zna?ilnosti vode variirajo zaradi pritoka manj slane vode iz skozi o?ino.

Gospodarski pomen [ uredi | uredi kodo ]

?tevilne mednarodne plovne poti potekajo skozi o?ino, mnoge od njih peljejo do pomembnej?ih ju?nokorejskih pristani??. Tako Ju?na Koreja kot Japonska sta se odrekli teritorialnim zahtevam 3 navti?ne milje (5,6 km) od obale, da bi lahko ladje prosto plule skozi o?ino.  ^{[1] [2]} Potni?ki trajekti povezujejo Busan na jugu Korejskega polotoka s Fukuoko , Cu?imo, ?imonosekijem in Hiro?imo na Japonskem. Tudi otok Cu?ima ima povezavo s Fukuoko, ju?nokorejski otok Jeju pa s Korejo. Trajekti povezujejo tudi Busan in japonska mesta s Kitajsko.

Japonske teritorialne vode segajo samo 5,6 km v o?ino, da bi jo lahko pre?kale ameri?ke ladje, opremljene z jedrskim oro?jem, brez kr?itev japonske prepovedi jedrskega oro?ja na njihovem ozemlju. ^[1]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zemeljski mostovi [ uredi | uredi kodo ]

V pleistocenskih poledenitvenih (ledeni?kih) ciklih so bili Beringov preliv , Korejska o?ina in Rumeno morje pogosto zo?ani in Japonsko oto?je je bilo verjetno pogosto povezano z Evrazijo preko Korejskega polotoka ali otoka Sahalin . Tudi Japonsko morje je bilo zaradi odsotnosti toplega toka Cu?ima skozi Korejsko o?ino verjetno ve?krat poledenelo, kar je omogo?ilo mnogim rastlinam in velikim ?ivalim, kot je danes izmrli Neumannov slon ( Palaeoloxodon naumanni ), prehod na Japonsko. ^[2]

Zgodnja zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovinsko so te ozke poti predstavljale avtoceste za zelo tvegane premike. Najkraj?a razdalja med Busanom v Ju?ni Korej in otokom Cu?ima je pribli?no 50 km, ?e enkrat toliko pa do otoka Iki na Japonskem.

Kraljestvo Jamataj je po?iljajo leta trajajo?e diploatske odprave do kitajskih dinastij in se pri tem poslu?evale poti ?ez Korejsko o?ino in polotok za pridobivanje najnovej?ih tehnologij in kulture. V 6. stoletju posreduje ljudstvo kraljestva Baekje budizem najvzhodnej?i Japonski (?as cesarja Kinmeja ) preko o?ine.

Mongolske invazije [ uredi | uredi kodo ]

Korejsko-mogolska flota je dvakrat pre?kala Korejsko o?ino med poskusoma invazij na japonske otoke v letih 1274 in 1281. Uspelo jim je opusto?iti otok Cu?ima, a Japoncev niso porazili. Tajfun , imenovan kamikaze  "bo?ji veter", naj bi re?il Japonsko pred invazijo Kublajkana v letu 1281.

Invazije Vokou in Oej [ uredi | uredi kodo ]

Po mongolskem pusto?enju na Cu?imi je le-ta postala baza japonskih piratov. Korejska dinastija Joseon je leta 1419 poslala floto za izni?enja piratske dejavnosti na otoku. Kasneje je Japonski dovolila omejeno trgovanje.

Bitka pri Cu?imi [ uredi | uredi kodo ]

Pomorska bitka med rusko in japonsko mornarico 27. in 28. maja 1905 se je zgodila v vzhodnem kanalu Korejskega preliva, vzhodno od Cu?ime in severko od Ikija. Ruska mornarica je bila pri tem uni?ena.

Bitka v korejski o?ini [ uredi | uredi kodo ]

Bitka v korejski o?ini je potekala na prvi dan korejske vojne 25. - 26. junija 1950 med mornaricama Severne in Ju?ne Koreje. Severnokorejska transportna ladja z ve? sto vojaki je ?elela spustiti tovor blizu Busana, a jo je sre?ala ju?nokorejska patrulja in jo potopila. Gre za eno prvih dejanj vojne in pomembno zmago za Ju?no Korejo. ^{[3] [4]}

Prihodnost [ uredi | uredi kodo ]

?e desetletja trajajo pogovori za gradnjo mosta ali tunela med Japonsko in Ju?no Korejo, podobno kot v Kanalskem prelivu med Francijo in Veliko Britanijo.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]