Konrad III.
kralj Konrad III. ( Cunradus rex ) miniatura iz kolnskega samostana sv. Panataleona Chronica sancti Pantaleonis
nem?ki kralj
Vladanje	1138?1152
Kronanje	13. marec 1138, Aachen
Predhodnik	Lotar III.
Naslednik	Friderik I. Barbarosa
italijanski kralj
Vladanje	1128?1135
Kronanje	1128, Milano
Predhodnik	Henrik V.
Naslednik	Friderik I. Barbarosa
Rojstvo	1093 [1] [2] […] Bamberg
Smrt	15. februar 1152 Bamberg
Zakonec	Gertruda Combur?ka Gertruda Sulzba?ka
Potomci	Henrik Berengar Friderik IV. ?vabski
Rodbina	Staufovci
O?e	Friderik I. ?vabski
Mati	Agneza
Religija	katoli?an

Konrad III. , nem?ki kralj , * 1093 , † 15. februar 1152 , Bamberg .

Konrad je v sporu za salijsko dedi??ino (med nem?kim kraljem Lotarjem Supplinbur?kim in ?taufovci ) prevzel vlogo protikralja. Potem ko so ?taufovci spor izgubili, se je podredil Lotarju in ga spremljal na voja?kem pohodu v Italijo. Dobri stiki, ki jih je pri tem navezal s svetim sede?em , so ga po Lotarjevi smrti pripeljali na nem?ki prestol. Vladal je v soglasju s cerkvijo. Notranje spore v kraljestvu je sku?al obvladovati z dodeljevanjem pomembnih polo?ajev ?lanom svoje zelo razvejane rodbine (?taufovci in Babenber?ani ) in ?enine dru?ine ( Sulzbachi ) ter s sklepanjem zakonskih zvez z mo?nimi dinastijami. Odvisnost od cerkve ga je pripravila do tega, da se je udele?il druge kri?arske vojne , ?eprav nemiri v kraljestvu tega niso dopu??ali. Neuspeh kri?arskega pohoda in bolezen, ki si jo je pri tem nakopal, sta mu po povratku onemogo?ila, da bi uredil razmere v kraljestvu in dokon?al spor z rivalsko rodbino Welfov ; to delo je ostalo njegovemu nasledniku, ne?aku Frideriku I. Barbarosi .

Iz rodbine ?taufovcev [ uredi | uredi kodo ]

Konrad III. je bil sin ?vabskega vojvode Friderika I. in njegove ?ene Agneze (Ne?e) , h?erke cesarja Henrika IV. O?eta, ki je umrl leta 1105, je v vojvodini ?vabski nasledil njegov tri leta starej?i brat Friderik II. Mati Agneza se je naslednje leto drugi? poro?ila, to pot z Babenber?anom, avstrijskim mejnim grofom Leopoldom III. Pobo?nim in mu rodila ?e veliko otrok, od katerih jih je 11 pre?ivelo. Poroka je dodobra povezala rodbini ?taufovcev in Babenber?anov , kar je kasneje dajalo poseben pe?at Konradovemu vladanju. Ena od Konradovih sester, Gertruda, se je poro?ila z grofom Hermanom von Stahleckom.

Konrad se je okrog leta 1115 poro?il z Gertrudo von Comburg ^[4] -Rothenburg in tako dobil grofovske pravice na obmo?ju Rothenburga in v dolini reke Kocher (Kochergau). Stric Henrik V. ga je imenoval (1116) za vojvodo vzhodnih Frankov. Vedno je deloval v soglasju z bratom, tudi ko je ?lo za nasprotovanje stricu v sporu ob imenovanju wurzbur?kega ?kofa Gebharda Henneber?kega (1122). ^[5]

Obdobje vladanja kralja Lotarja Supplinbur?kega [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1124 je Konrad od?el na romanje v Jeruzalem in se vrnil ?ele leta 1127. V ?asu njegove odsotnosti je umrl cesar Henrik V. (1125), ki ni imel otrok. ?taufovci so se, kot Henrikovi najbli?ji sorodniki, imeli za dedi?e salijskih posesti in tudi krone. Pri?akovali so, da bo Henrika na prestolu nasledil njegov ne?ak Friderik II. ?vabski , a so knezi za novega nem?kega kralja izvolili sa?kega vojvodo Lotarja Supplinbur?kega .

Friderik II. ?vabski se je sprva podredil novemu kralju in mu prisegel zvestobo. Ko pa je ta zahteval vrnitev vseh posesti, kraljevih in tudi alodijalnih salijskih, so se ?taufovci uprli. Prvi uspehi v nastali dr?avljanski vojni so opogumili njihove frankovske, ?vabske in bavarske prista?e, da so za protikralja izvolili Konrada, ki zaradi odsotnosti ni, tako kot Friderik, osebno prisegel zvestobe kralju.

Konrad je bojevanje z Lotarjem prepustil bratu in od?el v Italijo, da tam prehiti tekmeca in si najde zaledje. Milanski nad?kof Anselm ga je 29. junija 1128 v Monzi kronal z lombarsko ?elezno krono . Vendar Konrad ni, kot je ?elel, uspel pridobiti posesti Matilde Toskanske , ki jih je imel za salijsko dedi??ino. Ob nastopu dveh nasprotujo?ih si pape?ev (1130), Inocenca II. in Anakleta II. , je upal, da ga bo eden od obeh priznal. A to se ni zgodilo; brez izgledov za uspeh je zapustil Italijo in se vrnil v Nem?ijo.

Lotar je med tem pridobil prednosti na vseh nivojih. Leta 1133 ga je pape? Inocenc II. v Rimu kronal za cesarja. Ko se je vrnil v Nem?ijo sta skupaj z zetom Henrikom Ponosnim premagala ?taufovce. Konflikt je bil zaklju?en oktobra 1135, potem ko sta se brata javno poni?ala (vsak zase sta bosa in v spokorni?kih obla?ilih prosila kralja za odpu??anje) in se podredila kralju. Vrnjeno jima je bilo prej zaplenjeno imetje. Friderik II. je smel ostati ?vabski vojvoda, Konrad pa se je odpovedal kraljevemu polo?aju. Leta 1135 ali 1136 se je poro?il z Gertrudo Sulzba?ko (prva ?ena je pet let prej umrla).

Konrad je v naslednjih letih predano slu?il cesarju. Leta 1136 ga je kot zastavono?a ^[6] spremljal v Italijo in si pridobil velik voja?ki ugled. 8. novembra 1136 je pred Pavio premagal posadko mesta. Leta 1137 je zasedel Castell Ragnano pri kraju Siponto in oblegal San Angelo na gori Gargano . Pri tem pa ni bil politi?no nedejaven. Znal si je pridobiti naklonjenost pape?a in zlasti trierskega nad?kofa Albera, ki je u?ival veliko zaupanje rimske kurije . O?itno je ?e imel v mislih naslednje volitve nem?kega kralja. Lotar je bil star in bolan. Njegova edina h?i je bila poro?ena z bavarskim vojvodo Henrikom Ponosnim, katereg si pape? ni ?elel za naslednika v cesarstvu. ^[7]

Izvolitev za nem?kega kralja [ uredi | uredi kodo ]

4. decembra 1137 je cesar Lotar umrl. Njegov zet Henrik Ponosni iz rodbine Welfov , sa?ki in bavarski vojvoda, toskanski mejni grof, ki je imel pravico upravljati tudi z nekdanjimi posestmi Matilde Toskanske, je bil njegov najverjetnej?i naslednik na kraljevem prestolu. Vendar so dejavnost pape?evega odposlanca kardinala Theodina in spretnost trierskega nad?kofa Albera prekri?ali njegove upe.

Volilni zbor knezov je bil sklican za 22. maj 1138. ?e pred tem, 7. marca, se je pod vodstvom trierskega nad?kofa Albera ^[8] in kardinala Theodina v Koblenzu sestalo manj?e ?tevilo knezov in izvolilo Konrada za kralja. 13. marca ga je kardinal Theodin v Aachnu kronal za nem?kega kralja. ?eprav so bile s tem kr?ene ustaljene norme kraljevih volitev, so se za binko?ti 1138 prvega dr?avnega zbora v Bambergu udele?ili posvetni in cerkveni knezi s skoraj vseh obmo?ij kraljestva, da bi priznali volitve in se poklonili kralju. Manjkal je le najmo?nej?i, vojvoda Bavarske in Sa?ke, kateremu je Lotar zaupal v varstvo kraljeve insignije.

Spor z rodbino Welfov [ uredi | uredi kodo ]

Henrik Ponosni je sicer insignije poslal v Regensburg , toda med njim in Konradom ni pri?lo do zbli?anja. Novi kralj rodbini Welfov ni hotel priznati obeh vojvodin, Henrik pa se nobeni ni hotel prostovoljno odre?i. Konrad je zato na zboru v Wurzburgu izlo?il Henrika iz pravnega reda ^[9] in vojvodino Sa?ko podelil grofu Severne marke Albertu Medvedu . Vdova po cesarju Lotarju, Richenza, je stopila na ?elo gibanja v korist zeta. Ta se je na za?etku leta 1139 z vojsko pojavil na Sa?kem. Albert Medved je s prista?i zbe?al s Sa?kega.

Konrad, ki je med tem Welfom odvzel tudi vojvodino Bavarsko in jo podelil svojemu polbratu, avstrijskemu grofu Leopoldu IV. , je razglasil pohod kraljeve vojske nad uporno Sa?ko. Avgusta 1139 sta vojski Konrada in Henrika pri Creuzburgu taborili na nasprotnih straneh reke Werre. Vendar ni pri?lo do spopada. S posredovanjem ?kofov je bilo za ?as do binko?ti 1140 sklenjeno premirje, katerega konca pa Henrik ni do?akal; 20. oktobra 1139 je v Quedlinburgu umrl. Kot dedi?a svojih zahtev je zapustil desetletnega sina Henrika , ki ga je vzela v za??ito babica Richenza. Podprli so ga tudi sa?ki knezi.

Upor je izbruhnil tudi na Bavarskem. Brat Henrika Ponosnega, poimenovan Welf VI., je stopil na ?elo gibanja. Kralj je 20. decembra 1140 zavzel njegov grad Weinsberg blizu Heilbronna , ni pa dosegel Welfove podreditve. Za leto 1141 je na?rtoval voja?ki pohod na Sa?ko. Ker pa je 10. junija 1141 umrla Richenza in 18. oktobra tudi Konradov polbrat Leopold IV., je boj proti Sasom opustil. Na prizadevanje main?kega nad?kofa Markolfa so naslednje leto (1142) v Frankfurtu sklenili mir. Albert Medved se je moral odpovedati Sa?ki, ki jo je kralj dal v fevd mlademu Henriku Levu , sinu Henrika Ponosnega. Vojvodino Bavarsko je kralj prepustil svojemu polbratu Babenber?anu Henriku Jasomirgottu , ki je bil dotlej grof Renskega palatinata . Da bi dosegel pomiritev z rodbino Welfov, se je ta poro?il z vdovo Henrika Ponosnega, Gertrudo, ki pa je ?e naslednje leto umrla. Welf VI. pomiritve ni sprejel, ?e naprej je zahteval vojvodo Bavarsko kot dedi??ino po bratu in za?el fajdo proti kralju.

Zna?ilnosti Konradovega vladanja [ uredi | uredi kodo ]

Konrad je pri?el na kraljevi polo?aj s pomo?jo cerkve in ji ostal zvest ves ?as vladanja. Vladal je po na?elu concordia et consensus (sloga in soglasje). Ni posku?al dobiti nazaj, tako kot njegova predhodnika, izgubljene kraljeve pristojnosti nastavljanja ?kofov in se je dr?al worm?kega konkoradata . Cerkvenim dostojanstvenikom je dajal posesti in pomembne politi?ne naloge.

Konrad je svojo oblast krepil z dodeljevanjem pomembnih polo?ajev svojim sorodnikom ter s pletenjem novih dinasti?nih vezi. Spro??eni Renski palatinat ^[10] je dodelil svojemu svaku, grofu Hermanu von Stahlecku (1142) ^[11] . Ker je ?e prej (1139) sosednjo vojvodino Spodnjo Lotaringijo dodelil Gotfridu, grofu Leuvena in Brabanta , poro?enem z Luitgardo, sestro kraljice Gertrude, si je v spodnjem Porenju ustvaril mo?no rodbinsko osnovo. Z dodelitvijo ?kofije Freising polbratu Otonu in ?kofije Passau polbratu Konradu je na Bavarskem okrepil oblast polbrata Henrika Jasomirgotta.

Vojvodino ?e?ko je dal v fevd Vladislavu II. iz rodbine P?emysl le pod pogojem, da se poro?i z njegovo babenber?ko polsestro Gertrudo. Polsestra Agneza se je poro?ila s poljskim knezom in ?lezijskim vojvodo Vladislavom II. (1125). Bizantinski cesar Manuel I. Komnen se je poro?il s kralji?ino sestro Berto, svojega sina Henrika pa je Konrad zaro?il s h?erjo ogrskega kralja Bele II. Slepega . ^[12]

Voja?ka pohoda na ?e?ko in Poljsko [ uredi | uredi kodo ]

Dinasti?ne zveze pa so Konradu prinesle tudi obveznosti. Konrad je leta 1142 od?el na vojni pohod proti ?ehom, ki so pregnali njegovega svaka vojvodo Vladislava II.; v kratkem ?asu mu je uspelo ponovno ustoli?iti ga. Ta hitri uspeh je kralju dvignil ugled.

Manj sre?no je bilo posredovanje na Poljskem. Knez Boleslav III. , ki je leta 1138 umrl, je de?elo razdelil med sinove , pri ?emer je dal najstarej?emu Vladislavu vrhovno oblast. A kmalu so med njimi izbruhnili spori in bratje so Vladislava izgnali. Vladislav je pri?el k svaku po pomo?. Ta je leta 1146 poslal vojsko na Poljsko, a so se mlaj?i bratje uspe?no izmikali spopadu, tako da se je vojska vrnila brez uspeha. Konrad je dobil le najmlaj?ega brata Kazimirja za talca in obljubo, da bodo na naslednjem dvornem zboru prisluhnili Konradovim zahtevam. Kraljev ugled je bil okrnjen, ko se bratje zbora niso udele?ili. Konrad je svaku Vladislavu za bivaje prepustil grad Altenburg .

Kri?arski voja?ki pohod v Sveto de?elo [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1144 so muslimani zavzeli kri?arsko grofijo Edeso . Konec leta 1145 je pape? Evgen III. pozval plemi?e Zahoda na kri?arsko vojno . Opat Bernard iz opatije Clairvaux (Claire Vallee) je nagovoril francoskega kralja Ludvika VII. , da popelje vojsko v Sveto de?elo . Konradu notranjepoliti?ni spori niso dovoljevale dalj?e odsotnosti, zato ob prvem sre?anju z Bernardom ni kazal nobene pripravljenosti za sodelovanje. Mnogo bli?ji bi mu bil boj proti Rogeriju II. Sicilskemu , ki je grofa Welfa ??uval k uporu in kr?il pravice cesarstva v Italiji. Toda Bernard se ni pustil odgnati. Najprej je dosegel od Welfa VI. pristanek na udele?bo v kri?arskem pohodu in potem znal na bo?i?nem dr?avnem zboru (1146) v Speyerju kot govornik ustvariti vzdu?je, v katerem so kralj, njegov ne?ak Friderik III. ?vabski ^[13] in drugi knezi iz njegovih rok sprejeli romarski kri?. S tem je kocka padla. Henriku Levu in njegovim sa?kim prista?em je bilo dovoljeno, da so svoj kri?arski pohod usmerili proti sosednjim poganskim Slovanom . Podrobnosti o kri?arskem pohodu in notranjepoliti?nih vpra?anjih so, ponovno ob Bernardovi prisotnosti, uredil na dr?avnem zboru v Frankfurtu marca 1147. Konrad je objavil splo?ni dr?avni mir in dosegel, da so njegovega desetletnega sina Henrika Beringerja izvolili za sokralja, ki naj bi v ?asu kraljeve odsotnosti vladal ob pomo?i regentov.

Konec maja 1147, nekaj tednov pred Francozi, je Konradova vojska (kakih 20.000 mo? ^[14] ) odkorakala iz Regensburga po poti prve kri?arske vojske preko Ogrske in Konstantinopla v Malo Azijo . V Nikeji se je velika vojska razdelila na dva dela. Glavnino, ki jo je vodil Konrad in se je napotila v smeri Konyje , so 25. oktobra 1147 v bitki pri Dorileju skoraj popolnoma uni?ili Seld?uki . Manj?i del, ki je korakal ob sredozemski obali in ga je vodil ?kof Oton Freisin?ki, je do?ivela skoraj enako usodo v bli?ini Laodikeje .

Konrad se je s preostankom svoje vojske pridru?il Francozom, ki so ?ele tedaj pri?li za njim, vendar je za bo?i? v Efezu zbolel in se vrnil v Konstantinopel. Ko se je bolezen polegla, je nadaljeval pot po morju in aprila 1148 pristal v Akkonu . Po obisku Jeruzalema so preostali kri?arji konec julija poskusili zavzeti Damask , a niso uspeli.

Konrad se je po morju vrnil v Solun , kjer je konec leta 1148 z bizantinskim cesarjem sklenil sporazum o skupnem bojevanju proti Rogeriju II. Sicilskemu . Sporazum so podkrepili s poroko med Konradovim polbratom, bavarskim vojvodo Henrikom , in ne?akinjo cesarja Manuela I., Teodoro Komeno.

Vrnitev v Nem?ijo [ uredi | uredi kodo ]

Maja 1149 se je Konrad vrnil v Nem?ijo in jo na?el v ?alostnem stanju. Mladi sokralj ni mogel krotiti nara??ajo?ih notranjih sporov. Grof Welf VI., ki se je s kri?arskega pohoda vrnil pred kraljem, je ravno za?el pleniti kraljeve posesti in posku?al k vstaji pritegniti tudi druge plemi?e. Konrad je bil prisiljen odlo?iti nameravani pohod v Italijo in najprej vzpostaviti mir doma. Pri tem ga je avgusta 1149 zaustavila ponovitev bolezni, ki se je zavlekla v leto 1150.

8. februarja 1151 je kraljeva vojska pri Flochbergu na ?vabskem vendarle premagala grofa Welfa VI., ki se je podredil kralju. Na njegovo mesto pa je takoj stopil veliko nevarnej?i nasprotnik, sa?ki vojvoda Henrik Lev . S poroko se je povezal z mo?no rodbino Zahringov in pozimi 1150/51 z vojsko vdrl na Bavarsko. Ni se oziral na kraljeve pozive, da sporne zadeve re?ijo na dr?avnem zboru. Zato je Konrad decembra 1151 s presene?enjem napadel Braunschweig , a se napad ni posre?il.

Konrad je konec leta 1151 poslal k pape?u ?tevil?no delegacijo, ki naj bi za naslednje leto pripravila njegov voja?ki pohod v Italijo. A se je pojavil nov izbruh njegove bolezni ( malarije ^[15] ) in 15. februarja 1152 je v Bambergu umrl. Njegov starej?i sin, sokralj Henrik Berengar je umrl ?e leta 1150, mlaj?i sin Friderik pa je bil za kraljevanje ?e premlad. Zato je Konrad pred smrtjo za naslednika predlagal ne?aka Friderika III. ?vabskega, sina ?vabskega vojvode Friderika II. ?vabskega in Judite, sestre Henrika Ponosnega. Tri tedne po Konradovi smrti so ga knezi na volilnem zboru v Frankfurtu izvolili za nem?kega kralja Friderika I. , ki je kasneje dobil vzdevek Barbarosa.

Zaklju?ek [ uredi | uredi kodo ]

Konrad je kraljestvo zapustil v ?alostnem stanju. Napa?na politika in mehkost Konradovega zna?aja sta razrahljali mo? dr?ave. Avtoriteta kralja je bila omajana, plemi?i so si krojili pravico z oro?jem sami. Konradov osebni pogum in dobrohotna prijaznost nista mogla nadomestiti dr?avotvornosti. Usodno za njegovo vladanje je bilo, da se ni mogel re?iti vpliva cerkve in je podlegel ?ustvenemu pritisku Bernardove pridige. ^[7] Po drugi strani je Konradovo sistemati?no tkanje dru?inskih vezi pripravilo njegovemu nasledniku osnovo za uspe?no politiko. ^[5]

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Konrad se je leta 1115 poro?il z Gertrudo (†1130/1131), h?erko grofa Henrika von Comburg-Rothenburg. Imela sta tri h?ere:

• Agneza (†1151) ∞ morda kijevski knez Izjaslav II. (1097 ? 1154)
• Berta, opatinja v Ersteinu
• Gertruda.

Leta 1136 se je poro?il drugi?, to pot z Gertrudo (†1146), h?erko grofa Berengarja von Sulzbacha in Adelajde von Wolfratshausen. Z njo je imel dva sina:

• Henrik Berengar (1136/7?1150), nem?ki sokralj
• Friderik (1145?1167), ?vabski vojvoda ∞ Gertruda († 1196), h?i sa?kega in bavarskega vojvode Henrika Leva .

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Hausmann, Friedrich: Konrad III. Neue Deutsche Biographie 12 (1979), str. 496-499.
• Bernhardi: Konrad III. Allgemeine Deutsche Biographie 16 (1882), str. 556-562.