Ko zori ?lovek: Izpoved nekega ?ivljenja

Avtor	Janez ?vajncer
Dr?ava	Slovenija
Jezik	sloven??ina
Subjekt	slovenska knji?evnost
?anr	roman o razvoju osebnosti
Zalo?nik	redna knjiga Pre?ernove dru?be v Ljubljani
Datum izida	1974
Vrsta medija	tisk
?t. strani	229, 30 poglavij
COBISS	762142
UDK	821.163.6-32

Roman slovenskega pisatelja Janeza ?vajncerja Ko zori ?lovek: Izpoved nekega ?ivljenja (1979) govori o mladem mo?kem, ki se oddalji od vrstnikov in postane mo? in o?e.

Zgodba [ uredi | uredi kodo ]

Zgodba se dogaja v neznanem mestu. Prvoosebni pripovedovalec, ?igar imena in starosti ne izvemo, z nose?o ?eno Marjeto ?ivi v skromnem stanovanju. Pred poroko se je veliko dru?il s svojimi vrstniki. Tudi kasneje se ob te?kih trenutkih ozira nazaj na brezskrbno dru?enje s prijatelji. Po za?etni zaljubljenosti je njun zakon poln prepirov in slabe volje, posebej z njegove strani. Ne po?uti se dovolj zrelega za o?eta, do ?ene se grdo obna?a in sram ga je, da je nose?a, zato z njo no?e v javnost. Ho?e biti gospodar v hi?i in vsa gospodinjska dela prepu??a Marjeti. Ko pride do fizi?nega nasilja, se strezni. Ve?inoma mol?i in sku?a ohraniti ravnodu?nost. Za rojstvo otroka izve na delovnem mestu. Marjeta je rodila pri svoji materi. Z obiskom pri njej odla?a cel teden, saj se s ta??o nikoli nista razumela. Marjeto opi?e kot ?udovito, h?i Marjetka pa mu ni v?e? in ne zna se ji pribli?ati. Odlo?ijo se, da obe prideta domov.

Pet let starej?a opravljiva soseda za?ne posegati v njegovo ?ivljenje. Od nje izve, da je Marjeta padla na cesti. Ustra?i se zanjo, a je preve? domi?ljav, da bi jo vpra?al, kaj se je v resnici zgodilo. Ko zve?er le zbere pogum, se celo no? pogovarjata. Zave se, da je Marjeta bolj zrela od njega, in po?asi za?ne odkrivati njen notranji svet. Glede padca Marjeta pove le, da ji je postalo slabo. Skrbi ga zanjo, ona pa ga prosi, naj je ne sili k zdravniku. Kljub vsemu se njegov odnos do ?ene ne spremeni bistveno. Poni?uje jo, ker le on slu?i denar, pogovarjata se le o nujnih stvareh. Potuho mu daje tudi mojster iz delavnice, ki pravi, da mora imeti mo?ki besedo v hi?i. ?e dvakrat se zgodi, da Marjeta iz neznanih razlogov pade po tleh. Izve, da je Marjeta v bolnici, Marjetko pa je prevzela ta??a. Soseda se ponudi, da mu bo kuhala kosila in ve?erje. Marjeto kmalu spustijo domov. Ta??a mu o?ita, ker ni niti enkrat pri?el pogledat otroka. Marjeta dolge ure prespi, zato pri gospodinjstvu pomaga soseda. Svojo bolezen zanika, vendar spet pade in mora z re?ilcem v bolnico. On si o?ita, da ni naredil dovolj za Marjeto, ni je jemal kot ?eno in ni je spo?toval: "Na ustnice so mi vrele ?epetajo?e besede, polne obljub, kakor da sem se v tej no?i prerodil in postal iz fanta mo?." (?vajncer 1979: 83.) Osebje mu o njenem stanju ni? ne pove. Ko kon?no pride do ?ene, ga ima spet v oblasti molk. Marjeta govori nesmisle in zave se, da z njeno glavo ni vse v redu. Iz bolnice pride pismo, da bo Marjeta poslana na tvegano operacijo, saj ima v glavi tumor. Zgodi se ?ude?, Marjeta pre?ivi operacijo.

V ?asu ?enine odsotnosti on zapije celo pla?o in se zave, da rad vidi sosedo. Svojih dejanj in misli se globoko sramuje in se posku?a obvladati. Pretrese ga pogled na Marjeto s povito glavo. Ne more govoriti, le z o?mi lahko nakazuje, da so?loveka sli?i, kar ji govori. Stari prijatelj Karli ga prisili, da gre za njegovo poro?no pri?o. Poroka se sprevr?e v pretep, za katerega po krivem obsodijo njega. Sodnik za prekr?ke mu dolo?i kazen v vi?ini njegove pla?e. Ve?krat pride v stik s sosedo, ki se mu o?itno nastavlja. Mlad je in poln energije. Preda se ji, ko ga opije s konjakom.

Marjeta pride domov. Sam sebi se gnusi, ker jo je prevaral. To sluti tudi ta??a in ga zasli?uje, vendar on vse zanika. Marjeta je bleda, ?e vedno ne govori. Zave se, da je njegova ?ena v veliki nevarnosti, in spet si za nazaj o?ita svoje obna?anje. V enem mesecu napreduje do te mere, da se nekajkrat na dan malo sprehodi po stanovanju. Ta??a ?e vedno skrbi za Marjetko, no?e, da bi videla mater v tak?nem stanju.

Nekega dne po slu?bi najde ta??o z vinom ob Marjetini postelji. Razveseli se, da je bolj?a, vendar se Marjeti nenadoma poslab?a: zatuli, pokli?e Marjetko in izdihne. Ob krsti se iskreno razjoka, izlije ?ustva, ki jih je, preve? nadut, da bi jih pokazal, ves ?as skrival v sebi. Marjetka ob grobu pretresljivo zajoka za mamo. Dela nadure in se veliko hodi k Marjetki igrat. Soseda se mu izpove, da je res imela veliko mo?kih, ampak zato, ker si je vedno ?elela mo?a. Na smrtni postelji je Marjeti obljubila, da bo skrbela za Marjetko, saj je ta??a ?e precej v letih. Hudo ji je, ker sta prevarala Marjeto, ki jo je imela iskreno rada. ?eli se z njim poro?iti, tudi ta??a je za to, odlo?itev je v njegovih rokah.

Kritika in literarna zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

"Zanimiva je pripoved Janeza ?vajncerja v povesti Ko zori ?lovek, kjer je najti ?ist jezik, privla?no besedo in jasno zgodbo." (Z[denko] Kodri?)

"Banalna zgodba, da bi ji te?ko na?li par v so?asni prozni ustvarjalnosti pri nas. Literatura se v ?vajncerjevi prozi Ko zori ?lovek umika didaktiki in prikritemu moraliziranju, tako da postopek pisanja, stil, literarnost literature zahtevnej?ega bralca odbija. Ko zori ?lovek je tipi?en primer obrtne literature, v kateri je postopek pisanja ali obvladovanje pisanja podrejen zgodbni shemi z vnaprej znanim tokom od za?etnih idili?nih stanj, vmesnih ≫?ivljenjskih pretresov≪, do kon?nih razre?itev zrelega ?loveka." (M[arjan] Z[lobec])

"Ko zori ?lovek [...] nam je povzro?ala zadrego najbolj zaradi svoje nerazvidne in nerazvite, skratka, skromne pismenosti. Njena zgodba [...] nam je ostala do kraja zagonetna. Mladi junak [...] pripoveduje to zgodbo, tudi samo nedozorelo, kakor da bi se "?ivljenje" ne moglo in ne znalo izpovedati." (Inkret: 1975, str. 62?63)

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Andrej Inkret. Grmada. Novi spomini na branje . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. 50?63. ( COBISS )
• Zdenko Kodri?. Najcenej?e knjige ? ocenili smo redno zbirko Pre?ernove dru?be. Tednik 27/49 (1974). 10. dLib
• Marjan Zlobec. Janez ?vajncer, Ko zori ?lovek. Sodobnost 23/8?9 (1963). 750. dLib