Knji?ni?na klasifikacija
je namenjena urejanju knji?ni?nega gradiva po vsebini. Ker je
knji?nica
namenjena uporabnikom, je tudi klasifikacija na?rtovana z namenom, da bi uporabniki knji?nice lahko na?li gradivo, za katerega ne poznajo bibliografskih podatkov. Knji?nice pa so razli?ne tako glede gradiva kot glede uporabnikov, zato je pri?lo v zgodovini knji?nic do razvoja ve?jega ?tevila razli?nih klasifikacijskih sistemov. Med najbolj znanimi so Deweyeva decimalna klasifikacija in Univerzalna decimalna klasifikacija, Klasifikacija Kongresne knji?nice ter Ranganathanova klasifikacija. Vse so bile pripravljene za uporabo v splo?nih knji?nicah in zajemajo celotno ?love?ko znanje. Klasifikacije se delijo na
univerzalne
, ?e pokrivajo vse ?love?ko znanje in gradivo, ter
disciplinirane
, ?e zajemajo le posamezno disciplino ali vrsto gradiva.
Struktura knji?ni?nih klasifikacij
[
uredi
|
uredi kodo
]
Knji?ni?ne klasifikacije se po strukturi ali zgradbi delijo v dve glavni skupini:
hierarhi?ne
in
fasetne
. Nekatere, zlasti modernej?e klasifikacije pa imajo lahko me?ane lastnosti.
Fasetne klasifikacije vsak pojem razvrstijo po nekaj osnovnih lastnostih, fasetah. Te navadno predstavljajo dolo?ene enostavne pojme. Vsakega od drugih enostavnih ali sestavljenih pojmov pa opredelimo in razvrstimo s kombinacijo faset.
Beseda
faseta
je v Bibliotekarskem terminolo?kem slovarju opisana kot vidik, po katerem je mogo?e opisati vsebino dokumenta ali publikacije, v Slovarju slovenskega knji?nega jezika pa je beseda razlo?ena kot bru?ena robna ploskev, navadno stekla in dragih kamnov. Tako si lahko predstavljamo, da ima dragulj ve? ploskev, na katere lahko usmerimo svoj pogled, enako pa lahko ravnamo tudi s pojmi in jih opazujemo z razli?nih vidikov, ?eprav gre ?e vedno za isti pojem. Vsak vidik predstavlja eno faseto in s kombinacijo faset opi?emo pojem v celoti.
Fasetnim klasifikacijam lahko pravimo tudi analiti?no-sinteti?ne. "Analiti?no" se nana?a na razgradnjo vsakega pojma na osnovne sestavine, torej fasete. "Sinteti?no" pa se nana?a na izra?anje pojmov s tovrstno klasifikacijo, torej na izra?anje vsakega pojma s kombinacijo faset. Z ustrezno kombinacijo osnovnih pojmov v fasetah lahko izrazimo vse druge, tudi kompleksne pojme.
Vrsti fasetnih knji?ni?nih klasifikacij:
- Ranganathanova klasifikacija
(RK)
- Blissova bibliografska klasifikacija
(BBK)
Hierarhi?ne klasifikacije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Hierarhi?ne klasifikacije razvr??ajo pojme v vrsto hierarhi?no povezanih skupin ali razredov. Nadrejeni in splo?nej?i razredi so razdeljeni v manj?e in po vsebini o?je podrazrede. Taka delitev se lahko ve?krat ponovi. Vsak od pojmov sodi v svoj najo?ji podrazred in v vrsto razredov, ki so temu nadrejeni. Za hierarhi?ne klasifikacije je tudi zna?ilno, da na?tejejo vse ali ?im ve? pojmov ne glede na to, ali gre za enostavne pojme (npr. knji?ni?arstvo) ali za sestavljene (npr. knji?ni?na klasifikacija).
Vrsti hierarhi?nih knji?ni?nih klasifikacij:
- Klasifikacija kongresne knji?nice
- Deweyeva decimalna klasifikacija
(DDK)
Kombinirane klasifikacije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Obstajajo tudi klasifikacije, ki kombinirajo oba na?ina, hierarhi?nega in fasetnega. Taka je npr.
Univerzalna decimalna klasifikacija
.
- ?auperl, A. (2000).Klasifikacija knji?ni?nega gradiva : u?benik za ?tudentke in ?tudente bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
- Kani?, I., Leder, Z., Uj?i?, M., Vilar, P., Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminolo?ki slovar. Ljubljana: Knji?nica, 54 (3-4).
- Pridobljeno 17.5.2011, s spletne strani:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=faseta&hs=1