Ke?marok
Mesto
Nova evangeli?anska cerkev, v ozadju Visoke Tatre (Lomnicky in Ke?marsky ?tit)
Grb
Ke?marok Polo?aj Ke?maroka na karti Slova?ke
Koordinati : 49°08′01″N 20°25′35″E  /  49.13361°N 20.42639°E  / 49.13361; 20.42639
Dr?ava	Slova?ka
Okraj	Pre?ovski okraj
Okro?je	Ke?marok
Upravljanje
? ?upan	Jan Feren?ak (2017)
Povr?ina
? Skupno	24,83 km 2
Nadm. vi?ina	627 m
Prebivalstvo
? Skupno	15.379 (31 december 2.021)
? Gostota	670 preb./km 2
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka	06001

Ke?marok ( nem?ko Kesmark or Kasmark ; mad?arsko Kesmark , jidi? ????????, poljsko Kie?mark ) je mesto s pribli?no 16.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slova?ke , okoli 15 km severovzhodno od Poprada , ob istoimenski reki Poprad . V zgodovini je bil za Levo?o drugo najpomembnej?e mesto v regiji, danes je sede? lesne in tekstilne industrije .

Izvor imena [ uredi | uredi kodo ]

Po pridobitvi mestnih pravic leta 1269 je v mestu deloval trg s sirom (nem?ko Kasemarkt ), po katerem so prevzeli nem?ko ime mesta. Domneva, da bi ime izhajalo iz nem?ke besede Kaisersmarkt je tako najverjetneje napa?na. Iz nem?kega imena sta izpeljani tudi slova?ko in mad?arsko ime.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Poselitev pri Ke?marku sega v starej?o kameno dobo . V 13. stoletju je regija vsebovala skupnost Sasov , slova?ko ribi?ko vas, mad?arsko mejno postojanko in karpatsko nem?ko naselje. Njeno latinsko ime je bilo prvi? omenjeno leta 1251 kot Villa (Saxonum apud Ecclesiam) Sancte Elisabeth . Leta 1269 je Ke?marok dobil mestno listino. Mesto je imelo tudi pravico organizirati sirarsko tr?nico (od tod nem?ko ime Kesmark ( Kasemarkt - sirna tr?nica). Leta 1433 je mesto mo?no prizadel husitski pohod. Po letu 1440 je imel spi?ki grof sede? v Ke?maroku. V 15. stoletju (in potem ?e enkrat leta 1655) postane Ke?marok svobodno kraljevo mesto .

Mesto je bilo opori??e plemi?ke dru?ine Thokoly. V mestu se je leta 1657 rodil mad?arski magnat in bojevnik Imre Thokoly. Umrl je v izgnanstvu v Tur?iji leta 1705, v 20. stoletju pa so njegovo truplo vrnili v Ke?marok in ga pokopali v plemi?kem mavzoleju v mestni luteranski cerkvi.

Drugi spomeniki mesta so grad, ?tevilne renesan?ne trgovske hi?e in muzej starih knjig. V ponos mestu je protestantska cerkev, zgrajena leta 1688 v celoti iz lesa. V cerkvi so tudi orgle iz leta 1719 z lesenimi pi??ali. Cerkev je od leta 2008 na Unescovem seznamu svetovne dedi??ine pod naslovom Lesene cerkve v slova?kem delu Karpatov . ^[1]

Ke?marok je imel nem?ko etni?no ve?ino do leta 1910, Nemci pa so ostali velika manj?ina do konca druge svetovne vojne . Ve?ino Nemcev so pred prihodom Rde?e armade evakuirali v Nem?ijo ali Sudete . Evakuacija je bila ve?inoma na pobudo Adalberta Wanhoffa in je med sredino novembra 1944 in 21. januarjem 1945 pripravila ?kofijo nem?ke evangeli?anske cerkve. Imela je tudi veliko in aktivno judovsko skupnost. Med drugo svetovno vojno je bilo pod okriljem slavne prve slova?ke republike skoraj 3000 mestnih Judov deportiranih v nem?ka tabori??a smrti. Mestno predvojno judovsko pokopali??e je sedaj obnovljeno.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

• grad Ke?marok in mestne utrdbe iz 15. stoletja
• Bazilika svetega kri?a (zgrajena 1444 - 1498) z lesenimi oltarji, ki so jih verjetno izrezljali u?enci mojstra Pavla iz Levo?e
• klasicisti?na mestna hi?a, prvotno zgrajena leta 1461, predelana 1799
• nekdanji evangeli?anski licej iz leta 1776
• Artikularna lesena cerkev, Ke?marok iz leta 1717 s tlorisom v obliki gr?kega kri?a , zgrajena, ne da bi uporabili en sam ?ebelj ; cerkev je del Unescove svetovne kulturne dedi??ine
• nova evangeli?anska cerkev v neobizantinskem slogu iz leta 1898, ki jo je za Jeruzalem zasnoval danski arhitekt Theophil Hansen; ko pa cerkev tam ni bila zgrajena, je na?rte podaril mestu Ke?marok. V cerkvi je grobnica Imreja Thokolyja.
• baro?na cerkev sv. Pavla iz leta 1747

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Ke?marok je pobraten z: ^[2]

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Grad Ke?marok
• 
  Mestna hi?a
• 
  Protestantska cerkev
• 
  Stavba ?elezni?ke postaje
• 
  Reduta, nekdanja mestna knji?nica
• 
  Hi?e na Stary trh (Stari trg)
• 
  Lesena artikularna cerkev

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam mest na Slova?kem
• Lesene cerkve v slova?kem delu Karpatov

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Uradna stran mesta

1. ↑ Unesco [1]
2. ↑ ≫Partnerske mesta≪ . kezmarok.sk (v slova??ini). Ke?marok. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. septembra 2019 . Pridobljeno 5. septembra 2019 .