Kazimir IV. Andrej
ali
Kazimir Jagelonec
,
veliki knez
Litve
,
poljski
kralj
, *
30. november
1427
,
Krakov
, †
7. junij
1492
,
Grodno
.
Kazimir IV. Andrej je bil veliki vojvoda Litve od leta 1440 in kralj Poljske od leta 1447. Podredil si je
Tevtonski vite?ki red
in zavzel obalo
Baltskega morja
, tako da je v ?asu njegovega vladanja Poljska trinajst let segala od Baltika do
?rnega morja
. Kazimirjev sin
Vladislav II.
je zasedel
?e?ki
in
ogrski
kraljevi prestol.
Kazimir se je rodil kot drugi sin v ?etrtem zakonu
Vladislava II. Jagiela
, kralja Poljske in velikega kneza Litve. Njegova mati je bila litovska princesa Zofia Holsza?ska. Ob Kazimirjevem rojstvu je bil njegov o?e star ?e preko 75 let. Ker so se o?etu v prvih treh zakonih rojevale same h?erke, je bi Kazimir drugi kandidat za naslednika na prestolu. Kljub temu njegovi vzgoji niso namenjali nobene pozornosti.
O?eta je po smrti (1434) nasledil njegov najstarej?i sin, desetletni
Vladislav III.
V njegovem imenu je prevzel vodenje dr?ave glavni o?etov svetovalec, nad?kof Zbigniew Ole?nicki. Vsa oblast v kraljevini je pre?la v roke poljskih magnatov. V Litvi je bil tedaj kraljevi namestnik Jagielov bratranec Sigismund K?stutaitis.
Litvanski veliki vojvoda
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1440 si nasprotniki ubili Sigismunda K?stutaitisa. Litovski in poljski velika?i so se strinjali, naj ga nadomesti trinajstletni Kazimir. Ko pa je ta pri?el v litvansko glavno mesto
Vilno
, so ga litvanski magnati brez pristanka Poljakov kronali za velikega kneza Litve in s tem za nekaj ?asa prekinili personalno unijo med Litvo in Poljsko. Litvo je vodil svet veljakov pod vodstvom
trakaiskega
vojvode Jojasa Go?tautasa. Kazimir se je nau?il litov??ine in se v?ivel v litovske dvorne obi?aje.
Istega leta je, po smrti ?e?kega, ogrskega in nem?kega kralja
Alberta II.
, postal Vladislav tudi
ogrski
kralj. Leta 1444 je vodil kri?arsko vojsko proti
Turkom
in padel v
bitki pri Varni
, skupaj z mnogimi ogrskimi in poljskimi plemi?i.
Leta 1445 so poljski plemi?i Kazimirju ponudili poljski prestol, a ga je Kazimir pod njihovimi pogoji odklonil. Leta 1447 je kon?no ponudbo sprejel, a brez pogojev. Pravice litvanskega plemstva je izena?il s pravicami poljske
?lahte
, ne glede na vero in narodnost. Litovcem je obljubil, da ne bo sprejemal sklepov brez pristanka sveta njihovih veljakov, da bo ??itil meje velike kne?evine in da ne bo nastavljal Poljakov na slu?bena mesta v Litvi, da bo pokrajina ?emaitija ?e naprej lahko volila svojega "gospodarja".
Na Poljskem se je osvobodil vpliva kardinala Ole?nickega (kardinal od leta 1449) in njegove skupine in se oprl na tabor mlaj?ega srednjega plemstva. Vladal je s pomo?jo kraljevega sveta. Vzel si je pravico nastavljanja ?kofov. Takoj se je pokazalo, da je prestol zasedel sposoben in vztrajen politik, ki je imel v programu obnovitev mo?ne osrednje oblasti in je ?elel v interesu dinastije raz?iriti vpliv na srednjo in vzhodno Evropo ter povrniti poljski kroni izgubljena ozemlja. To se mu je med petdesetletnim vladanjem v veliki meri tudi posre?ilo.
Podreditev Tevtonskega vite?kega reda
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1454 so predstavniki pruskih mest in plemstva, ki so ?utili vse ve?ji pritisk oblasti
tevtonskih vitezov
, zaprosili Kazimirja za za??ito in dvignili vstajo proti vitezom.
Poljska-Litva v letu 1466, ko je med vladavino Kazimirja IV. segala od Baltika do ?rnega morja.
Kazimir je najprej pri poljskem plemstvu dobil pristanek za vojno proti vite?kemu redu; isto?asno je dal ?lahti nove privilegije na ra?un pravic magnatov (
nieszawske privilegije
): obvezal se je, da jim ne bo nalagal novih davkov in razgla?al mobilizacije brez pristanka pokrajinskih zborov. Potem je, sklicujo? se na poljsko pravo, proglasil ozemlje Tevtonskega vite?kega reda za del Poljske.
Sledila je
trinajstletna vojna
od leta 1454 do 1466. Litva v vojni ni sodelovala. Vojna je potekala v mednarodnem okolju, ki ni bilo naklonjeno likvidaciji vite?ke dr?ave. Vojno je obsodil
pape?
. Voja?ke enote ?lahte,
pospolite ruszenie
, niso bile dovolj mo?ne, da bi uni?ile vite?ki red, toda po drugem miru sklenjenem v
Torunju
(1466) so morali nem?ki vitezi zahodno polovico svojega ozemlja prepustiti poljski kroni; to ozemlje je odtlej poznano kot
Kraljeva Prusija
. Veliki mojster vite?kega reda, kateremu je ostal vzhodni del ozemlja, se je moral pokloniti poljskemu kralju kot njegov
vazal
.
Pridobitev ?e?kega in ogrskega kraljevega prestola
[
uredi
|
uredi kodo
]
Poroka (1454) z Elizabeto Avstrijsko, h?erko umrlega kralja
Alberta II.
in njegove pokojne ?ene Elizabete Luksembur?ke, je dala Kazimirju mo?nost, da se v imenu svoje ?ene poteguje za njuno zapu??ino. Kazimir se ni dal pritegniti v katoli?ko koalicijo proti
husitskemu
?e?kemu kralju
Juriju Podjebradskemu
, kateremu je ogrski kralj
Matija Korvin
oporekal kraljevi naslov, se z njim bojeval v imenu
katolicizma
in pri tem zasedel
?lezijo
,
Lu?ico
in
Moravsko
. Kazimir je dosegel, da je Jurij dolo?il za svojega naslednika njegovega prvega sina Vladislava. Po Jurijevi smrti je bil tako petnajstletni poljski princ avgusta 1471 v Pragi kronan za ?e?kega kraja
Vladislava
. V miru pa je lahko zavladal ?ele po sporazumu v Brnu (1479), ki je kon?al ?e?ko-ogrsko vojno in po katerem sta lahko nosila naziv ?e?kega kralja tako Vladislav kot Matija Korvin. Smrt kralja Korvina (1490) je odprla Vladislavu pot tudi na ogrski prestol, ki mu ga je uspelo zasesti, potem ko se je uveljavil proti kandidatu ogrskega plemstva, svojemu mlaj?emu bratu Ivanu Albertu. Temu je v uteho dal v upravljanje ?lezijo, ki pa je ostala, tako kakor tudi Moravska, v ?e?kem kraljestvu.
Poljski velika?i in
?lahta
na Kazimirjeva dinasti?na prizadevanja in uspehe niso gledali naklonjeno; v njih niso videli politi?nih koristi za Poljsko; prvotno velik ugled kralja je bil mo?no omajan.
Ogro?eni ju?na in vzhodna meja dr?ave
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1484 so Turki zavzeli pristani??i
Cetatea Alb?
(
Belgorod-Dnestrovsky
) v ustju
Dnestra
in
Kilijo
v delti
Donave
, odrezali Poljsko-Litvo od ?rnega morja in ji onemogo?ili trgovanje z vzhodom. Vrstili so se napadi
Krimskih Tatarov
in ostankov
Zlate horde
, proti koncu Kazimirjeve vladavine pa se je za?ela na litvansko ozemlje ?iriti tudi
Moskovska velika kne?evina
. Poljska vojska je proti napadalcem dosegala tudi uspehe; kot odli?en vojskovodja se je izkazal Kazimirjev sin Ivan Albert. Na splo?no pa je Kazimir gledal na ta dogajanja dokaj ravnodu?no in ni storil ni?esar, da bi utrdil mejo ali izbolj?al vojsko.
Kazimir je bil poro?en z Elizabeto Avstrijsko (1436-1505), h?erko kralja
Alberta II.
in Elizabete Luksembur?ke (1409-42), ki je bila po svoji materi tudi vnukinja cesarja
Sigismunda Luksembur?kega
in
Barbare Celjske
. Kazimirju je rodila kar 13 otrok, 6 sinov (od katerih so ?tirje postali kralji, dva pa kardinala) in 7 h?era, tako da so jo imenovali kar mati Jageloncev. Ti so:
- Vladislav
(1456-1516), kralj ?e?ke (1471-1516) in Ogrske (1490-1516)
- Hedvika (1457-1505) ∞ vojvoda Jurij Bogati Bavarsko-Landshutski
- sveti Kazimir (1458-1484), ?kof in kardinal, sedaj svetnik in za??itnik Poljske in Litve
- Ivan Albert
(1459-1501), poljski kralj (1492-1501)
- Aleksander
(1461-1506), veliki knez Litve (1492-1506), poljski kralj (1501-1506)
- Zofija (1464-1512) ∞ mejni grof Friedrich V. von Brandenburg-Ansbach; rodila je 17 otrok, med njimi
Albrechta
(1490-1568), ki je postal veliki mojster Tevtonskega vite?kega reda in leta 1525 prvi knez (oz. vojvoda)
Prusije
- Elizabeta I. (1465-1466)
- Sigismund I. Stari
(1467-1548), veliki knez Litve in poljski kralj (1506-1548)
- Friderik (1468-1503), ?kof v Krakovu, nad?kof v Gnieznu, kardinal
- Elizabeta II. (1472 -po1480)
- Ana (1476-1503) ∞ vojvoda Bogoslav X. Pomorjanski
- Barbara (1478-1534) ∞ vojvoda Jurij Bradati Sa?ki
- Elizabeta III. (1483?1517) ∞ Friedrich II. von Liegnitz und Brieg
Kazimir se je kot mlad vladar v?ivel v litovsko okolje in je vse vladarsko obdobje dajal prednost Litvi pred Poljsko. Bil je izredno enostavnega zna?aja, skromen v privatnem ?ivljenju, razumen, spro??en do sodelavcev in velikodu?en do sovra?nikov, strasten lovec. Odlo?en, kadar je ?lo za pravice krone, pri urejanju notranjih zadev dr?ave ni bil mo?no dejaven. Privilegiji, ki jih je bil prisiljen dati plemstvu, so pri?li do izraza ?ele po njegovi smrti. O?itali so mu, da je preve? pozornosti posve?al ume??anju svojih sinov na najvi?je polo?aje. Njegovo vladanje velja za uspe?no in eno najmirnej?ih v poljski zgodovini.
Poljska-Litva je med njegovim dolgim vladanjem dosegla izreden kulturni napredek, prenovljena in pove?ana je bila krakovska univerza.
Pokopan je v
Vavelski stolnici
v
Krakovu
.
Kazimirja IV. Andreja je na poljskem prestolu nasledil sin
Ivan Albert
.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|