| Kavalir kralja Karla
|
|---|
 Kavalir kralja Karla
|
| Druga imena
| Cavalier King Charles ?panjel
|
|---|
| Vzdevki
| Cav, Cavalier, Cavie
|
|---|
| Izvor
| Anglija
|
|---|
|
| Te?a
|
Samec
|
6-8 kg
|
|---|
| Vi?ina
|
Samec
|
pribli?no 30 cm
|
|---|
| Ko?uh
|
Srednje dolga
|
|---|
| Barva
|
Blenheim
- belo-rjava,
Tricolour
- belo-?rna z rjavo barvo na dolo?enih mestih,
Black and tan
- ?rna z rjavo na dolo?enih mestih,
Ruby
- rde?kasto rjava
|
|---|
| ?ivljenjska doba
|
12-14 let
|
|---|
|
|
| Doma?i pes
(
Canis lupus familiaris
)
|
Kavalir kralja Karla
ali
Karlov kavalir
je majhna
pasma psov
, ki je nastala v
13. stoletju
v
Angliji
. Psi te pasme so bili nepogre?ljivi hi?ni ljubljen?ki in stalni spremljevalci kralja
Karla II.
(Charles II.). Po njem so dobili tudi ime. Priznane so ?tiri barvne kombinacije in sicer
Tricolour
(belo-?rna z rjavo barvo na dolo?enih mestih),
Ruby
(rde?kasto rjava),
Blenheim
(belo-rjava),
Black and tan
(?rna z rjavo na dolo?enih mestih).
Cavalierji na kratko, so veseli in neustra?ni dru?inski psi. Radi so v dru?bi ljudi in ?ivali, ter so vedno veseli, kar poka?ejo tudi, ko mahajo z repom. Ti psi so idealni za otroke, saj so zabavni. Kljub vsemu, pa morajo otroci vedeti kak?en je pravilen odnos do ?ivali. Prijazni so tudi to tujcev in se jim ?elijo prikupiti enako, kot ?lanom dru?ine, a vseeno njihov prihod najavijo z lajanjem. Ti psi ?ivijo zato, da bi ga imeli ljudje okoli sebe radi, in bi se jim ?im bolj prikupili. Zelo so nesre?ni, ?e morajo dalj ?asa ostati sami.
Najstarej?e podatke o tej pasmi, ki jo danes poznamo kot Cavalier King Charles Spaniel, so upodobljene na slikah iz
16.
in
17. stoletja
.
Cavalierji so bili vedno zelo priljubljeni slikarjem in jih zato vidimo na ?tevilnih umetni?kih delih iz tega obdobja. Ti psi na slikah po navadi spremljajo ve?je skupine otrok, sedijo v damskih naro?jih ali pa so upodobljeni v dru?inskih portretih kraljevih dru?in po celi
Evropi
. ?e takrat, so jih ljudje ve?inoma uporabljali le kot spremljevalce in dru?abnike, kar je ?e do danes ostalo nespremenjeno.so tudi rjavo beli in ?rni
Mladi kralj Charles II s svojim King Charles ?panjelom
Portret Henriete Orleanske (sestre Karla II.), ki ga je upodobil
Mignard
, prikazuje damo, ki v naro?ju dr?i rjavo - belega ?panjela (blenheim barve) z velikimi temnimi o?mi, plosko lobanjo in z ljubkim izrazom na obrazu. Najverjetneje je bila ravno Henrieta tista, ki je ljubke psi?ke predstavila Karlu II (Charles II), po katerem so kasneje dobili ime.
Karl II je bil tako navdu?en nad temi ?panjeli, da je izdal poseben odlok, ki je tem psom izrecno dovoljeval dostop v vse javne ustanove. Prav tako so postale v njegovem ?asu zelo redke tiste dvorne zabave, ki so minile brez njihove prisotnosti.
John Evelyn, Karlov pisar, navaja, da je njegov gospodar z velikim zanosom hodil naokrog vedno in povsod obkro?en s ?tevilnimi ?panjeli, ki so smeli pole?avati celo v njegovi spalnici.
Pred kratkim je novinar z namenom, da preizkusi veljavnost takratnega Karlovega odloka, (ki ni bil nikoli preklican) posku?al v spremstvu Kavalirja vstopiti v Ministrsko Pala?o v Londonu. ?al mu poskus ni uspel, uradni varnostniki so ga zavrnili, saj sme po sedanji, njim znani zakonodaji, v pala?o vstopiti le pes ? vodnik za slepe.
Tudi kraljica Marija ?kotska je bila znana po svoji zvestobi majhnim ?panjelom. Govorilo se je celo, da se je med njeno usmrtitvijo za njenim krilom skrival majhen pes te pasme.
V 19. stoletju je tak?ne pse rde?e rjave barve vzrejal grof Marlborou?ki na svojem domu- Blenheimski pala?i. Kmalu so postali najbolj priljubljeni psi evropskih dvornih dam.
Zelo poznana je zgodba o Sari Marlborou?ki, ki ji je, kadar je bil njen mo? na vojnih pohodih, dru?bo delala osebna psi?ka. Kadar jo je zelo skrbelo za mo?a, je imela navado, da je psi?ki, ki ji je sedela v naro?ju, pritiskala svoj palec v vrh njene glave. Legenda pravi, da so imeli vsi mladi?ki omenjene psice na glavi rjavo piko, ki jo danes imenujemo ≫odtis kraljevega palca≪ in je zelo priljubljena in za?elena pri psih Blenheim barve.
Cavalierji so hi?ni psi. Zrastejo pribli?no od 30 ? 35 cm in tehtajo od 5 ? 8 kg. Njihova dlaka je svilnata, dolga in valovita (dlaka ne sme biti kodrasta!). Glava je rahlo zaobljena. Gob?ek je kratek in rahlo koni?ast s ?rnimi nosnicami. Imajo velike okrogle in temne o?i ter visoko nastavljena u?esa. Vrat je srednje dolg, hrbet pa raven. Njihova ?ivljenjska doba je od 12 - 14 let. Ti psi ne pojejo veliko. Obi?ajno jih hranimo enkrat - dvakrat dnevno. Vedno pa morajo imeti ?isto vodo! Cavalier je najbolj nesre?en, ?e je dalj ?asa sam. Zelo u?iva v dru?bi otrok, seveda pa morajo vedeti, kak?en je pravilen odnos do ?ivali. Zelo rad ima ?lane dru?ine, prijazen pa je tudi do tujcev, ki jih po navadi najavi z lajanjem. Rad ima sprehode. Je aktiven in ima zelo ne?en izraz. Druga?e pa je ?porten, ima veliko energije, ni agresiven in je brez strahu.
Cavalier King Charles Spaniel
, ena od manj?ih pasem ?panjela
Priznane so ?tiri barvne kombinacije Cavalirja. In sicer:
- Tricolour - Dlaka je bele barve in ima tudi dobro vidne ?rne lise. Po nekaterih predelih, na primer: na licih, notranji strani u?es, nad o?mi in pod repom. Na glavi in prsih pa ima ?iroko belo ?rto (liso).
- Ruby - Enobarven, kostanjevo - rde?e barve z belo liso na prsih. Lisa na glavi je zelo neza?elena.
- Blenheim - bele in rjave barve.
- Black & tan - ?rne barve z rjavimi prameni na gobcu, nogah, prsih, notranji strani u?es in pod repom. Ima majhni beli piki nad o?esoma. Bela lisa na prsih pri tej vrsti ni dovoljena!
Cavalier King Charles Spaniel je znan kot prijeten, prilagodljiv prijatelj, ki je vedno dobre volje. Ljudje, ki ga poznajo, ga po navadi opi?ejo kot zelo dru?abnega psa dobre narave in s kraljevsko eleganco obna?anja. Cavalier ni nikoli nervozen, in nikoli agresiven! Zelo u?iva tudi v dru?bi majhnih otrok in razli?nih hi?nih ljubljencev, kar je redkost za majhne pasme.
Cavalier se zelo hitro u?i dolo?ene stvari in se lahko zlahka prilagodi zelo razli?nim na?inom ?ivljenja. U?iva tako v dru?bi aktivnih in neaktivnih ljudi kot pri dru?inah z majhnimi otroci (najbolj seveda v dru?inah z otroki, saj jih ima zelo rad). Zadovoljen in sre?en je tudi kot dru?abnik starej?ih ljudi ali kot ljubljenec ljudi, ki se manj gibajo in mu nudijo le najnujnej?e sprehode. Zaradi mo?nega okostja zmore zelo naporne in dolge sprehode, ne bo pa se prito?eval niti nad pole?avanjem pred televizorjem, seveda vedno pod pogojem, da je dele?en stalne dru?be in pozornosti svojega gospodarja ali otrok. Brez te pa Cavalier ne more. To nikakor ni pes, ki bi dnevno ure in ure ?akal sam doma, ?e manj pa je primeren za bivanje v pesjaku.
?e je gospodar vseeno ve?krat odsoten po ve? ur bo Cavalier zelo cenil dru?bo ?ivali oziroma njegovih sovrstnikov. Cavalierji se odli?no razumejo med seboj ne glede na starost in spol. Ljudje, ki te pse dobro poznajo pravijo, da ni veliko ve? dela z ve? Cavalierji kot z enim samim.
Pasma cavalier king charles ?panjel je podvr?ena ?tevilnim boleznim; siringomielija, bolezen mitralne zaklopke, displazija kolkov, izpah poga?ice in te?ave z o?mi so nekatere izmed njih.
Bolezen mitralne zaklopke (
angle?ko
Mitral Valve Disease
, MVD) je pri cavalierjih dvajsetkrat pogostej?a kot pri ostalih pasmah in je hkrati tudi glavni vzrok smrti (42,8 %).
[1]
Prizadane ve? kot polovico cavalierjev starej?ih od 5 let in skoraj vse cavalierje starej?e od 10 let. V primerjavi z drugimi pasmami, bolezen pri cavalierjih napreduje hitreje in lahko ?e v 1 do 3 letih dose?e ?ivljenjsko nevarno stopnjo (normalno za to potrebuje 3 do 5 let). Prav tako se lahko pojavi ?e zgodaj v ?ivljenju psa.
[2]
Drugi in tretji najpogostej?i vzrok smrti sta rak (12,3 %) in starost (12,2 %).
[1]
Siringomielija je mo?no raz?irjena pri pasmi Cavalier King Charles ?panjel, imelo naj bi jo ve? kot 50 % cavalierjev.
[3]
Nedavna raziskava, opravljena na psih, ki niso kazali znakov bolezni, je pokazala, da jo ima 25 % eno leto starih psov in 70 % psov starosti 72 mesecev (6 let) in ve?. Pojavlja se po vsem svetu in ni omejena na dr?avo, vzrejno linijo ali psarno.
[4]
Siringomielija je resna bolezen, pri kateri pride do tvorb votlin v hrbtenja?i blizu mo?ganov. Zadnji del cavalierjeve lobanje je po navadi premajhen za male mo?gane. Ti se zato stisnejo skozi veliko zatilni?no odprtino (
foramen magnum
) in pri tem delno prekinejo pretok cerebrospinalne teko?ine po hrbtenja?i. Zaradi spremenljivega pritiska pride nato do tvorbe s teko?ino napolnjenih siringomieli?nih votlin v hrbtenja?i.
[3]
Simptomi so lahko zelo razli?ni in se redko pojavijo pred 6 meseci starosti, zato jo pri mladi?ih le redko opazimo. Med najbolj zgodnje znake spada ob?utljivost predela okrog vratu, zaradi katere se pes posku?a praskati po vratu in ramenih. Ker je bolezen precej bole?a, lahko praskanje spremljata tudi cviljenje in kri?anje. S?asoma bolezen napreduje in privede do uni?enja delov hrbtenja?e. Na tej stopnji so bole?ine tako hude, da pes zvija vrat in lahko spi ter je samo z visoko dvignjeno glavo. Bolezen lahko zanesljivo diagnosticiramo le s slikanjem z magnetno resonanco (MRI).
[3]
Druge te?ave vklju?ujejo displazijo kolkov (12,4 % - 33 %)
[5]
, izpah poga?ice (20 %)
[6]
, trombocitopenijo in makrotrombocitopenijo
[7]
, razli?ne te?ave z o?mi, kot na primer sindrom suhega o?esa,
[8]
entropij, distihiaza, distrofija ro?enice, katarakta in displazija mre?nice.
[9]
Pojavlja se tudi sekretorni otitis, ki lahko povzro?a simptome, podobne siringomieliji.
[10]
[11]