Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kartuzija
[kartuzija] je poimenovanje za samostan katoli?kega
verskega reda
kartuzijanov
. Ime izhaja iz imena osamljene visokogorske doline Chartreuse v
Franciji
, v
Dofinejskih Alpah
, kjer je leta 1085
Sveti Bruno
s tovari?i dal zgraditi prvo kartuzijo
Grande Chartreuse
(izg. grand ?artrez), tudi Veliko kartuzijo.
Kartuzije na ozemlju Slovenije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na ozemlju
Slovenije
je okoli leta 1160
?tajerski
mejni
grof
Otokar III. ?tajerski
(*1129 †1164) ustanovil
?i?ko kartuzijo
, ki jo je z ustanovno listino iz leta 1165
[1]
(?tajerski de?elni arhiv v
Gradcu
, listina ?t. 171), potrdil njegov sin
Otokar IV. ?tajerski
iz rodbine
Traungavcev
, od leta 1180 ?tajerski vojvoda Otokar I. (†1192).
[2]
[3]
Ta je bila devetnajsti samostan tega reda, najstarej?a kartuzija v
Srednji Evropi
in velja za prvo kartuzijo izven
Francije
in
Italije
.
[4]
?i?ki kartuziji je leta 1172 sledila ustanovitev
kartuzije v Jurklo?tru
. Med letoma 1255 in 1260 je bil ustanovljen
kartuzijanski samostan Bistra
, leta 1407 pa je bila z listino
Celjskega grofa
Hermana II.
ustanovljen ?e
Kartuzijanski samostan Pleterje
. Slednji je tudi edina ?e delujo?a skupnost kartuzijanov v Sloveniji. Samostana v Bistri in ?i?ah sta bila razpu??ena leta 1782, z reformami cesarja
Jo?efa II.
, kartuzija v Jurklo?tru pa je ?e v 16. stoletju zabredla v te?ave in bila odvzeta kartuzijanom.
- Rebi?, Adalbert, Bajt, Drago:
Splo?ni religijski leksikon: A-?
Ljubljana, Modrijan, 2007 (
COBISS
)
- Golob, Nata?a:
?i?ka kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje
, Celje, Zgodovinski arhiv Celje, 2007 (
COBISS
)
ISBN 978-961-6448-16-1
- Golob, Nata?a:
Srednjeve?ki rokopisi iz ?i?ke kartuzije (1160-1560)
, Ljubljana, 2006 (
COBISS
)