한국   대만   중국   일본 
Kairo - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Kairo

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kairo

??????? (arabsko)
al-Q?hirah
Mesto
Pogled s kairskega stolpa
Pogled s kairskega stolpa
Zastava Kairo
Zastava
Kairo se nahaja v Egipt
Kairo
Kairo
Koordinati : 30°3′N 31°14′E  /  30.050°N 31.233°E  / 30.050; 31.233
Dr?ava   Egipt
Upravljanje
 ? guverner Abdul Azim Wazir
Povr?ina
 ?  Mesto 453 km 2
 ? Urbano
6.640 km 2
 ?  Metropolitansko obm.
86.369 km 2
Prebivalstvo
  (2006 [1] [2] )
 ?  Mesto 7.947.121, leta 2.023 22.100.000
 ? Gostota 37.136 preb./km 2
 ?  Metropolitansko obm.
17.285.000
?asovni pas UTC+2 ( EET )
 ?  Poletni UTC+3 ( EEST )
Spletna stran [ www.cairo.gov.eg www.cairo.gov.eg ]

Kairo [kajro] ( arabsko ??????? , latinizirano al-Q?hirah ) je glavno mesto Egipta . V ?ir?em metropolitanskem obmo?ju ?ivi po oceni za leto 2015 skoraj 18 milijonov ljudi, kar je ?etrtina vseh Egip?anov in s ?imer je Kairo najbolj naseljeno mesto v Afriki , pa tudi eno od desetih najbolj naseljenih mestnih obmo?ij na svetu sploh. [3] 2023 ima 22.100.000 prebivalcev. Stoji ob reki Nil v severnem delu Egipta in je pomembno kulturno, politi?no ter gospodarsko sredi??e ne samo Egipta, temve? celotnega arabskega sveta .

V Kairu je sede? Arabske lige in ve? regionalno pomembnih kulturnih ustanov. [4]

Ime [ uredi | uredi kodo ]

Ime mesta ? al-Q?hirah ? v egiptovski arab??ini pomeni ≫zmagoviti≪, kar naj bi se nana?alo na planet Mars (al-Q?hir), ki je bil v ascendentu , ko je bilo izdano povelje za za?etek gradnje. [5] Zaradi njegovega kulturnega pomena so mu ve? stoletij pravili Al-Dunja, ≫mati sveta≪. ?e dandanes njegovo vlogo v egiptovski dru?bi izpri?uje dejstvo, da prebivalci uporabljajo isto ime ? Misr ? tako za Kairo kot za dr?avo Egipt kot celoto. [6]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Kairo v sedanji obliki je bil ustanovljen ?ele v srednjem veku , obmo?je, na katerem stoji, pa je civilizacijsko sredi??e ?e ve? kot pet tiso? let ? v administrativnem okviru Kaira, pribli?no 25 km ju?no od centra, je poleg drugih arheolo?kih ostankov tudi najdi??e mesta Memfis , prestolnice Starega Egipta od leta 3150 pr. n. ?t. Kasneje je malo severno nastal tudi Heliopolis , sredi??e Rajevega kulta, ki pa je s?asoma zamrl. V antiki so obmo?je zavzeli Rimljani in na tem strate?ko pomembnem mestu postavili utrdbo, ki je dobila ime Babilon , vendar je kot prestolnica province takrat slu?ila Aleksandrija . Leta 641 so pri?li arabski zavojevalci, ki so ustanovili mesto Fustat (v grobem prevodu ≫mesto ?otorov≪), sprva ?otori??e vojske, ki je oblegala Babilon. [7] [6]

Kairo je pod imenom Al Kahira ustanovil kalif fatimidske dinastije leta 969. Prestolnica Egipta je postal okoli leta 1168, ko so Arabci po?gali Fustat da bi prepre?ili utaboritev kri?arjev . Te je naposled premagal Saladin in ustanovil ajubidsko dinastijo , ki je prevzela oblast v Egiptu. [7] V 13. stoletju je pod vladavino Mamelukov Kairo do?ivel svoj najve?ji razcvet, ?tel je pol milijona prebivalcev in bil najve?je mesto treh celin. Mameluki so s pridom izkoristili strate?ki polo?aj mesta, od koder so imeli nadzor nad trgovanjem z za?imbami med Azijo in Evropo, Kairo pa je bil znan tudi po univerzi Al Azhar , takrat najpomembnej?em centru islamske znanosti in u?enja. Sredi 14. stoletja so se pri?eli te?avnej?i ?asi za mesto; prebivalstvo je zdesetkala bubonska kuga , izgubilo pa je tudi svoj strate?ki polo?aj na trgovski poti, ko je Vasco da Gama odkril morsko pot do Indijskega oceana . [7] [6]

Prizor z mestne ulice na prelomu 19. in 20. stoletja, Georg Macco , olje na platnu

Oslabljenega ga je leta 1517 zavzelo Osmansko cesarstvo , v obdobju katerega je bil Kairo zgolj glavno mesto province, zato je ve? stoletij stagniral. Do leta 1798, ko ga je za kratek ?as zavzela Napoleonova vojska, se je ?tevilo prebivalstva zmanj?alo na okrog 300.000. Po tur?ki vrnitvi je leta 1805 postal guverner Mohamed Ali in ostal na tem polo?aju do svoje smrti leta 1847. Zagnal je ?tevilne projekte modernizacije in izbolj?al ceste, kanalizacijo, kmetijstvo v okolici ter ?ole, kar je ob?utno pripomoglo mestnemu gospodarstvu. Eden od njegovih naslednikov, Ismail (1863?1879), pa je modernizacijo zastavil ?e bolj ambiciozno in naro?il gradnjo sodobnega Kaira po evropskem vzoru ob starodavnem mestnem jedru. To je ?e bolj napihnilo zunanji dolg, kar so izkoristili Britanci in leta 1882 zavzeli Egipt ter ga leta 1919 razglasili za protektorat. Novi mestni predeli so takrat postali center kolonialne vladavine. [7] [6]

V ?asu med svetovnima vojnama je Kairo spet do?ivljal hitro rast na ra?un industrializacije in bolj?ih pogojev za bivanje, zaradi ?esar so se vanj mno?i?no priseljevali prebivalci pode?elja. [4] Hkrati je postal sredi??e prizadevanj za osamosvojitev izpod Britancev. Kljub uporu leta 1919 so bili na ?elu Egipta ?e do sredine 20. stoletja stoletja Alijevi potomci, marionetni upravniki pod britansko kontrolo, kar se je spremenilo leta 1952, ko je Gamal Abdel Naser izvedel udar in razglasil Egipt za republiko, s Kairom kot glavnim mestom. [7] Vse od takrat je redno prizori??e burnega politi?nega dogajanja na nacionalni in regionalni ravni, vzporedno pa mesto ?e vedno hitro raste (leta 2000 je bilo eno najgosteje poseljenih mest na svetu), kar prina?a mnogo te?av s prenaseljenostjo in onesna?enjem. [4]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Zra?ni posnetek predela Kaira na otoku Gezira in okrog njega

Mesto stoji ob reki Nil, na obmo?ju, kjer ta prite?e iz pu??avske doline in se raz?iri v delto (torej na konici delte). Oddaljeno je pribli?no 100 km proti jugu od Sredozemskega morja in 120 km proti zahodu od Sue?kega zaliva . Velemestno obmo?je s satelitskimi naselji se razprostira ob obeh bregovih reke, Kairo v svojih administrativnih mejah pa je omejen na desni breg in dva re?na otoka, na povr?ini 453 km². [8] [9] Zaradi bli?ine reke v?asih povzro?a te?ave razmo?ena zemlja, v katero se posedajo zgodovinske zgradbe. [7]

Do srede 19. stoletja, ko je bil Nil reguliran s serijo zapornic, nasipov in drugih struktur, sta se njegova tok in gladina hitro spreminjala. Ko je bil zgrajen Fustat, je bilo ozemlje, kjer je kasneje nastal Kairo, ?e pod vodo. V obdobjih nizkega vodostaja se je skozi stoletja pojavilo tudi ve? otokov, ki so se kasneje zdru?ili z obalo in na katerih so zdaj mestni predeli kot je ?ubra. [10]

Mestno obmo?je hitro raste in se pribli?uje 18 milijonom prebivalcev, [3] kar je jasno razvidno v povr?ini in gostoti poselitve. Povr?ina se je samo med letoma 1989 in 1999 pove?ala za tretjino, gostota pa za ?etrtino. [11]

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Za obmo?je, kjer stoji Kairo, je zna?ilno vro?e pu??avsko podnebje ( BWh po Koppnovi podnebni klasifikaciji [12] ), vendar s pogostimi obdobji visoke vla?nosti zaradi bli?ine Sredozemlja. Med marcem in majem so pogosti tudi viharji, ki prina?ajo pu??avski pesek iz Sahare ( kamsin ) in povzro?ajo izrazito suh zrak. Padavine so redke in omejene na hladne mesece, kar pa ne izklju?uje nenadnih ploh, ki lahko povzro?ijo hude poplave . Sne?enje je izjemno redko; 13. decembra 2013 je padla majhna koli?ina sodre , kar se je zgodilo prvi? po ve? desetletjih. [13]

Podnebni podatki za Kairo
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 31 34.2 37.9 43.2 47.8 46.4 42.6 43.4 43.7 41 37.4 30.2 47.8
Povpre?na visoka temperatura °C 18.9 20.4 23.5 28.3 32 33.9 34.7 34.2 32.6 29.2 24.8 20.3 27.7
Povpre?na dnevna temperatura °C 13.6 14.9 16.9 21.2 24.5 27.3 27.6 27.4 26 23.3 18.9 15 21.4
Povpre?na nizka temperatura °C 9 9.7 11.6 14.6 17.7 20.1 22 22.1 20.5 17.4 14.1 10.4 15.8
Rekordno nizka temperatura °C 1.2 3.6 5 7.6 12.3 16 18.2 19 14.5 12.3 5.2 3 1.2
Povpre?na koli?ina padavin mm 5 3.8 3.8 1.1 0.5 0.1 0 0 0 0.7 3.8 5.9 24.7
Povp. ?t. dni s padavinami (≥ 0.01 mm) 3.5 2.7 1.9 0.9 0.5 0.1 0 0 0 0.5 1.3 2.8 14.2
Povpre?na relativna vla?nost (%) 59 54 53 47 46 49 58 61 60 60 61 61 56
Povp. ?t. son?nih ur 213 234 269 291 324 357 363 351 311 292 248 198 3.451
Vir 1: Svetovna meteorolo?ka organizacija (OZN) (1971–2000), [14] NOAA za srednje in rekordne vrednosti ter vla?nost [15]
Vir 2: Danski meteorolo?ki in?titut za oson?enost (1931–1960) [16]

Veliki Kairo [ uredi | uredi kodo ]

Veliki Kairo

Obmo?je Velikega Kaira (arabsko ??????? ?????? El Q?hira El Kobr? ) je najve?je metropolitansko obmo?je v Egiptu in najve?je urbano obmo?je v Afriki [17] . Je tretje najve?je urbano obmo?je v muslimanskem svetu za D?akarto in Kara?ijem ter na 16. mestu najve?jih na svetu in ga sestavljajo vsa mesta v governoratu Kairo in Giza, 6. oktober, mesto ?ejka Zajeda v governoratu Giza in Shubra El Kheima ter Obour v governoratu Qalyubia, s skupnim ?tevilom prebivalcev ocenjeno na 20.500.000 (leta 2012) in povr?ino 1709 km² ter gostoto 10.400 / km². [18]

Mesto 6. oktobra, zahodno od Kaira in Novi Kairo, vzhodno od Kaira, sta glavni urbanisti?ni razvoj, ki sta bila zgrajena za prilagajanje dodatni rasti in razvoju obmo?ja Kaira [19] . Nov razvoj vklju?uje ve? vrhunskih stanovanjskih projektov. [20]

Na?rtovana nova prestolnica [ uredi | uredi kodo ]

Marca 2015 so bili napovedani na?rti za ?e neimenovano na?rtovano mesto, ki bo zgrajeno vzhodno od Kaira, na nerazvitem obmo?ju governorata Kairo, ki bi slu?ilo kot upravno in finan?no sredi??e Egipta [21] Zgrajeno bo kot pametno mesto. Novo, ?e neimenovano mesto naj bi bilo 45 kilometrov vzhodno od Kaira in tik pred drugo veliko kairsko obvoznico v trenutno prete?no nerazvitem obmo?ju na pol poti do pristani?kega mesta Suez. V skladu z na?rti bi mesto postalo novo upravno in finan?no sredi??e Egipta, kjer bi bili nastanjeni glavni vladni oddelki in ministrstva ter tuja veleposlani?tva. Na povr?ini 700 kvadratnih kilometrov bi imelo pet milijonov prebivalcev, ?eprav se ocenjuje, da bi ta ?tevilka lahko narasla na sedem milijonov. [22] [23] Uradno je bil glavni razlog za izvedbo projekta odprava zastojev v Kairu, ki je ?e eno od najbolj obremenjenih mest na svetu, pri ?emer naj bi se prebivalstvo Velikega Kaira v naslednjih nekaj desetletjih podvojilo. [24] [25]

Egipt je septembra 2015 podpisal memorandum o soglasju s Kitajsko dr?avno gradbeno in?enirsko korporacijo (CSCEC), da "preu?i gradnjo in financiranje" upravnega dela nove prestolnice, ki bo vklju?evala ministrstva, vladne agencije in predsedni?ki urad. China Fortune Land Development in CSCEC sta z egiptovskimi oblastmi v za?etku leta 2016 ter 2017 in 2018 podpisali sporazume o razvoju delov projekta. [26] [27]

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Kip Talaat Pasha Harb v Kairu, o?eta modernega egip?anskega gospodarstva.
Stolpa Narodne banke Egipta.

Kairo predstavlja 11% prebivalstva Egipta in 22% njenega gospodarstva (PPP). Ve?ina narodnega trgovanja se tam ustvarja ali prehaja skozi mesto. Velika ve?ina zalo?ni?kih hi? in medijev ter skoraj vseh filmskih studiev je tu, tako kot polovica dr?avnih bolni?ni?nih postelj in univerz. To je spodbudilo hitro gradnjo v mestu - ena zgradba od petih je stara manj kot 15 let.

Ta rast je mo?no prehitela mestne storitve. Stanovanja, ceste, elektrika, telefon in kanalizacija so vse preobremenjene in nezadostne.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Trg Tahrir zgodaj zjutraj
Glavni vhod v Egip?anski muzej na trgu Tahrir.
Notranjost Egip?anskega muzeja

Trg Tahrir [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Trg Tahrir .

Trg Tahrir je bil ustanovljen sredi 19. stoletja z ustanovitvijo sodobnega mestnega jedra v Kairu. Prvotno je bil poimenovan trg Ismailia, po vladarju 19. stoletja Isma'il Pa?a, ki je naro?il novo okro?je "Paris on the Nile". Po egip?anski revoluciji leta 1919 je trg postal splo?no znan kot Tahrir (trg osvoboditve), ?eprav ga niso uradno preimenovali takoj ampak ?ele po dr?avnem udaru leta 1952, ko so odpravili monarhijo. Trg obkro?a nekaj pomembnih stavb, vklju?no z Ameri?ko univerzo, vladno upravno stavbo Mogamma , sede? Arabske lige , hotel Nile Ritz Carlton in Egip?anski muzej . Trg je bil ve?krat prizori??e ve?jih protestov. Vendar je bil najpomembnej?i dogodek na trgu najpomembnej?a to?ka egip?anske revolucije 2011 proti tedanjemu predsedniku Hosniju Mubaraku .

Egip?anski muzej [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Egip?anski muzej, Kairo .

Muzej egip?anskih starin, znan kot pogosto kot Egip?anski muzej, je dom najobse?nej?e zbirke starih egip?anskih ostankov na svetu. Na ogled ima 136.000 predmetov, in ve? sto tiso? v kletnih shrambah. Med najbolj znanimi zbirkami so najdbe iz grobnice Tutankamona.

Kairski stolp [ uredi | uredi kodo ]

Cairo Tower

Kairski stolp je stolp z vrtljivo restavracijo na vrhu. Zagotavlja pogled na Kairo in okolico. Stoji v okro?ju Zamalek na otoku Gezira v reki Nil , v sredi??u mesta. S 187 metri je 44 metrov vi?ji od Velike piramide v Gizi , ki stoji pribli?no 15 kilometrov na jugozahod.

Stari Kairo [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Stari Kairo .

To obmo?je v Kairu je tako imenovano, ker vsebuje ostanke starodavne rimske trdnjave Babilon in se tudi prekriva s prvotnim mestom Fustat , prvim arabskim naseljem v Egiptu (7. stoletje) in predhodnikom kasnej?ega Kaira. Obmo?je vklju?uje Koptski Kairo , ki ima visoko koncentracijo starih kr??anskih cerkva, kot so cerkev svete Marije , gr?ka pravoslavna cerkev sv. Jurija in druge kr??anske ali koptske zgradbe, ve?inoma na mestu stare rimske trdnjave. Prav tako je lokacija Koptskega muzeja, ki prikazuje zgodovino koptske umetnosti od gr?ko-rimskih do islamskih ?asov in sinagoge Ben Ezra , najstarej?e in najbolj znane sinagoge v Kairu, kjer je bila v 19. stoletju odkrita pomembna zbirka dokumentov iz Genize. [28] Severno od koptske enklave je mo?eja Amr ibn al-'As , prva mo?eja v Egiptu in najpomembnej?e versko sredi??e tistega, kar je bil prej Fustat, ustanovljena leta 642 oziroma po arabski zasedbi inje bil ve?krat obnovljena. [29]

Islamski Kairo [ uredi | uredi kodo ]

view from the citadel today
Kairo z mo?ejo Sultana Hasana, kot se vidi iz Citadele.
Mo?eja Al-Azhar; Fatimidsko dvori??e in Mamluk minareti.
Ulica islamskega Kaira z islamsko arhitekturo
Mo?eja Ibn Tulun.
Mo?eja Al Hakim.

Kairo ima eno najve?jih koncentracij zgodovinskih spomenikov islamske arhitekture na svetu. Za obmo?ja okoli starega obzidanega mesta in okrog Citadele so zna?ilne na stotine mo?ej , grobnic , medres , dvorcev , karavanserajev in utrdb , ki izhajajo iz islamskega obdobja, in jih v popotni?ki literaturi pogosto imenujejo ≫islamski Kairo≪. Prav tako je lokacija ve? pomembnih verskih sveti??, kot je al-Husseinova mo?eja (sveti??e naj bi imel vodjo Husein ibn Ali ), mavzolej imama al-?afija (ustanovitelj Shafi'i madhhab - verska ?ola, pravna ?ola ali ?ola fikha ? islamskega prava znotraj sunitskega islama), grobnica Sayyida Ruqayya, mo?eja Sayyida Nafisa in drugi. Prva mo?eja v Egiptu je bila mo?eja Amr ibn al-As v nekdanjem Fustatu, prvi arabsko-muslimanski naselbini na tem obmo?ju. Vendar je mo?eja Ibn Tulun najstarej?a mo?eja, ki ?e vedno ohranja svojo prvotno obliko in je redek primer abasidske arhitekture iz klasi?nega obdobja islamske civilizacije . Zgrajena je bila leta 876-879 v slogu, ki ga je navdihnila abasidska prestolnici Samara v Iraku . To je ena najve?jih mo?ej v Kairu in se pogosto navaja kot ena najlep?ih. [30] Druga abasidska konstrukcija, Nilometer na otoku Roda, je najstarej?a originalna zgradba v Kairu, zgrajena leta 862. Zasnovana je bila za merjenje ravni Nila, ki je bil pomemben za kmetijske in upravne namene. [31]

Naselje, ki je bilo formalno imenovano Kairo (arabsko al-Kahira ), je bilo ustanovljeno na severovzhodu Fustata leta 959 po zmagi vojske Fatimidov . Fatimidi so ga zgradili kot lo?eno pala?no mesto, ki je vsebovalo pala?e in vladne institucije. Zaprto z obzidjem, ki ga je v poznem 11. stoletju obnovil vezir Badr al-Gamali [32] , katerega deli so danes ohranjeni v Bab Zuvajli na jugu in Bab al-Futuh in Bab al -Nasr na severu.

Ena najpomembnej?ih in trajnej?ih ustanov, ustanovljenih v fatimidskem obdobju, je bila mo?eja al-Azhar , ustanovljena leta 970, ki jo primerjajo z univerzo Al-Karaouine v Fesu za naslov najstarej?e univerze na svetu. Danes je univerza al-Azhar najpomembnej?e sredi??e islamskega u?enja na svetu in ena najve?jih v Egiptu z univerzami po vsej dr?avi. [33] Mo?eja sama ohranja pomembne elemente Fatimidov, vendar je bila v stoletjih dodana in raz?irjena, zlasti s strani mameluk?kih sultanov Qaitbaya in al-Ghurija in Abd al-Rahman Katkhuda v 18. stoletju.

Drugi ohranjeni spomeniki iz obdobja Fatimidov so velika mo?eja al-Hakim, mo?eja al-Akmar, mo?eja D?uju?i, mo?eja Lulua in mo?ejo Salih Tala'i. Najvidnej?a arhitekturna dedi??ina srednjeve?kega Kaira pa je iz obdobja Mamelukov od leta 1250 do 1517. Sultani in elite Mamlukov so bili ?eljni pokrovitelji verskega in znanstvenega ?ivljenja, in so obi?ajno zgradili verske ali pogrebne komplekse, katerih funkcije bi lahko vklju?evale mo?ejo, medreso, tekije (za Sufije), sebil (vodnjak na trgu) in mavzolej za sebe in dru?ino. Med najbolj znanimi primeri mamelu?kih spomenikov v Kairu so ogromna mo?eja-medresa sultana Hasana, mo?eja Amirja al-Maridanija, mo?eja sultana al-Mu'ajada (katere dvojni minareti so bili zgrajeni nad vrati Bab Zuvajla ), pogrebni kompleks sultana Al-Ghurija, pogrebni kompleks sultana Qaytbaya na severnem pokopali??u in trio spomenikov na obmo?ju Bayn al-Qasrayn, ki obsegajo kompleks sultana al-Mansurja Qalawuna, medreso al-Nasirja Muhameda in medreso sultana Barquqa. Re?eno je, da so ?tevilni stebri, ki jih najdemo v mo?ejah, vzeti iz koptskih cerkva zaradi lepih umetni?kih rezbarij in postavljeni v mo?eje.

Mameluki in kasnej?i Osmani so prav tako zgradili vikale ali karavanseraje za trgovce in blago zaradi pomembne vloge trgovine v gospodarstvu Kaira [34] . Najbolj znan primer ?e danes nedotaknjen je Vikala al-Ghuri, ki danes redno gosti predstave plesne skupine Al-Tanoura. [35] Znan Kan el-Khalili je trgovsko sredi??e, ki je prav tako vklju?ilo karavanseraj.

Kairska citadela [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kairska citadela .
Citadela z mo?ejo Muhammad Ali.

Citadela je utrjeno obmo?je, ki ga je Salah al-Din za?el graditi leta 1176 na izdanku hriba Muqattam v okviru velikega obrambnega sistema za za??ito obeh: Kaira na severu in Fustata na jugozahodu. To je bilo sredi??e egiptovske vlade in prebivali??e vladarjev do leta 1874, ko se je Isma'il pa?a preselil v pala?o Abdeen. Danes jo zaseda vojska, zdaj pa je odprta kot turisti?na znamenitost, ki jo sestavljajo zlasti Dr?avni voja?ki muzej, mo?eja al-Nasirja Muhameda iz 14. stoletja in mo?eja Muhammada Ali Pa?e iz 19. stoletja, ki ima prevladujo? polo?aj na kairskem obzorju.

Khan el-Khalili [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Khan el-Khalili .

Khan el-Khalili je starodavni bazar ali tr?nica, ki meji na mo?ejo Al-Hussein. Datira iz leta 1385, ko je amir Jarkas el-Khalili zgradil velik karavanseraj ali han. Sultan al-Ghuri je predelal originalno stavbo karvanseraja, in v za?etku 16. stoletja zgradil nov trgovski kompleks, ki je bil podlaga za mre?o sukov , ki obstaja ?e danes. Mnogi srednjeve?ki elementi ostajajo ?e danes, vklju?no z bogato zasnovanimi prehodi v mamelu?kem slogu [36] . Danes je Khan el-Khalili glavna turisti?na atrakcija in priljubljen postanek za skupine obiskovalcev.

Onesna?enje [ uredi | uredi kodo ]

Smog v Kairu

?iritev Kaira je pripeljala do ?tevilnih okoljskih problemov. Onesna?evanje zraka je resno zaskrbljujo?e. Hlapni aromatski ogljikovodike v Velikem Kairu so vi?ji od ?tevilnih podobnih mest. [116] Meritve kakovosti zraka so prav tako zabele?ile nevarne koli?ine koncentracij svinca, ogljikovega dioksida in suspendiranih trdnih delcev zaradi desetletja neurejenih emisij vozil, urbanih industrijskih operacij in kurjenja plavin in smeti. Na ulicah Kaira je ve? kot 4.500.000 avtomobilov, od katerih jih je 60% starej?ih od 10 let in zato nimajo sodobnih funkcij zmanj?evanja emisij, kot so katalizatorji. Kairo ima zelo slab faktor disperzije zaradi pomanjkanja de?ja in postavitve visokih zgradb in ozkih ulic, ki ustvarjajo u?inek posode.

V zadnjih letih se vsako jesen po Kairu pojavlja skrivnostni ?rni oblak in povzro?a resne bolezni dihal in dra?enje o?i prebivalcem mesta. Za turiste, ki niso seznanjeni s tak?nimi visokimi ravnmi onesna?enja, je treba ?e posebej skrbeti.

Kairo ima tudi ?tevilne neregistrirane talilne in bakrene topilnike, ki mo?no onesna?ujejo mesto. Rezultati tega je bila trajna megla po mestu z delci v zraku, ki so dosegli ve? kot trikrat normalne ravni. Ocenjuje se, da v Kairu letno umre 10.000 do 25.000 ljudi zaradi bolezni, povezanih z onesna?enjem zraka. Pokazalo se je, da svinec ?koduje osrednjemu ?iv?nemu sistemu in nevrotoksi?nosti, zlasti pri otrocih [118]. Leta 1995 so bili uvedeni prvi okoljski akti, stanje pa se je izbolj?alo s 36 postajami za spremljanje zraka in preskusi emisij na avtomobile. V mesto je bilo naro?eno tudi 20 tiso? avtobusov, da bi izbolj?ali obseg zastojev, ki so zelo hudi.

Kairo vsak dan proizvede 10.000 ton odpadkov, od tega se 4000 ton ne zbira in ne upravlja. To je veliko tveganje za zdravje in egiptovska vlada i??e na?ine za boj proti temu. Za zbiranje in recikliranje odpadkov je bila ustanovljena posebna agencija; zbira pa ih tudi Zabbaleenom, skupnost, ki zbira in reciklira odpadke od preloma 20. stoletja in ?ivi na obmo?ju, znanem lokalno kot Manshiyat naser. Obe sodelujeta, da zbereta ?im ve? odpadkov v mestnih mejah, ?eprav to ostaja nere?ljiv problem.

Mesto tudi trpi zaradi onesna?enosti vode, ker se kanalizacijski sistem lomi in preliva. V?asih kanalizacija uide na ulice in ustvarja nevarnost za zdravje. Ta te?ava naj bi bila re?ena z novim kanalizacijskim sistemom, ki ga financira Evropska unija. Nevarne so tudi visoke ravni ?ivega srebra v mestnem vodovodnem sistemu.

Mednarodni odnosi [ uredi | uredi kodo ]

Kairo ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvoj?ki) z naslednjimi mesti po svetu: [37]

Bli?nji vzhod
Severna Amerika
Evropa

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Central Agency for Public Mobilisation and Statistics, Population and Housing Census 2006, Governorate level, Population distribution by sex ( excel-file )≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. januarja 2009 . Pridobljeno 20. aprila 2009 .
  2. ↑ Arab Republic of Egypt, Towards an Urban Sector Strategy str. 33, preglednica 3.3
  3. ↑ 3,0 3,1 "The 30 Largest Urban Agglomerations Ranked by Population Size at Each Point in Time, 1950-2030" . World Urbanization Prospects ( Organizacija zdru?enih narodov ) . http://esa.un.org/unpd/wup/CD-ROM/WUP2014_XLS_CD_FILES/WUP2014-F11a-30_Largest_Cities.xls .  
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Abdulrahman, Hamdi (2002). ≫Cairo, Egypt≪. V Eyoh, Dickson; Tiyambe Zeleza, Paul (ur.). Encyclopedia of Twentieth-Century African History . Routledge. str. 195?197. ISBN   0203986571 .
  5. ↑ Behrens-Abouseif, Doris (1992). Islamic Architecture in Cairo (2. izd.). Brill. str. 5. ISBN   978-90-04-09626-4 .
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Johnson, Amy J. (2004). ≫Cairo≪. V Shillington, Kevin (ur.). Encyclopedia of African History . Zv. 1?3. London: Routledge. str. 199?200. ISBN   9781135456702 .
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Fay, Robert (2010). ≫Cairo, Egypt≪. V Appiah, Anthony; Gates, Henry L. (ur.). Encyclopedia of Africa . Zv. 1. Oxford University Press. str. 227?228. ISBN   9780195337709 .
  8. ↑ ≫Cairo Maps≪ . Cairo Governorate. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 19. aprila 2009 . Pridobljeno 18. decembra 2009 .
  9. ↑ Brinkhoff, Thomas. ≫Egypt: Governorates & Cities≪ . City Population . Pridobljeno 12. septembra 2009 .
  10. ↑ Collins, Robert O. (2002). The Nile (ilustr. izd.). New Haven, Conn.: Yale University Press. str.  125 ?126. ISBN   0-300-09764-6 .
  11. ↑ Yina, Zhi-Yong; Stewartb, Dona J.; Bullardb, Stevan; MacLachlanb, Jared T. (2005). ≫Changes in urban built-up surface and population distribution patterns during 1986?1999: A case study of Cairo, Egypt≪. Computers, Environment and Urban Systems . Zv. 29, ?t. 5. str. 595?616. doi : 10.1016/j.compenvurbsys.2005.01.008 .
  12. ↑ Kottek, M.; Grieser, J.; Beck, C.; Rudolf, B.; Rubel, F. (2006). ≫World Map of Koppen-Geiger Climate Classification updated≪ . Meteorol Z . Zv. 15. str. 259?263.
  13. ↑ Samenow, Jason (13. december 2013). ≫Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot≪ . The Washington Post .
  14. ↑ ≫Weather Information for Cairo≪ . Svetovna meteorolo?ka organizacija . Pridobljeno 14. aprila 2014 .
  15. ↑ ≫Cairo (A) Climate Normals 1961–1990≪ . National Oceanic and Atmospheric Administration . Pridobljeno 14. aprila 2014 .
  16. ↑ Cappelen, John; Jensen, Jens. ≫Egypten - Cairo≪ (PDF) . Climate Data for Selected Stations (1931-1960) . Danski meteorolo?ki in?titut. str. 82. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 27. aprila 2013 . Pridobljeno 14. aprila 2014 .
  17. ↑ Demographia World Urban Areas & Population Projections (PDF) , Demographia, april 2009 , pridobljeno 9. julija 2009 {{ citation }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  18. ↑ The Evolving Urban Form: Cairo , New Geography, 13. junij 2012 , pridobljeno 9. oktobra 2015
  19. ↑ "To Catch Cairo Overflow, 2 Megacities Rise in Sand" article by Thanassis Cambanis in The New York Times 24 August 2010. Retrieved 25 August 2010
  20. ↑ Map of Greater Cairo & SODIC Developments . Retrieved 25 August 2010
  21. ↑ BBC NEWS [1]
  22. ↑ ≫Egypt to build new administrative and business capital≪ . BBC News . 13. marec 2015.
  23. ↑ Walker, Brian (16. marec 2015). ≫Egypt unveils plan to build glitzy new capital≪ . CNN . Pridobljeno 16. oktobra 2016 .
  24. ↑ ≫New capital to cut Cairo overcrowding - The National≪ .
  25. ↑ ≫So why is Egypt building a new capital city right next to Cairo?≪ . CityMetric . New Statesman . 19. marec 2015 . Pridobljeno 16. oktobra 2016 .
  26. ↑ ≫Chinese project to build new Egyptian capital revived≪ . The Nikkei. 26. maj 2017.
  27. ↑ ≫Construction of Egypt's New Capital City Kicks Off≪ . Egyptian Streets. 2. april 2016.
  28. ↑ Williams 2008 , str. 43
  29. ↑ Williams 2008 , str. 39
  30. ↑ Williams 2008 , str. 50?54
  31. ↑ Yeomans, Richard. 2006. The Art and Architecture of Islamic Cairo . Garnet Publishing, p 29.
  32. ↑ Raymond 1993 , str. 62
  33. ↑ Williams 2008 , str. 169
  34. ↑ Raymond 1993 , str. 90?97
  35. ↑ O'Neill_et_al 2012 , str. 81
  36. ↑ Williams 2008 , str. 179
  37. ↑ ≫Sister city agreements≪ . Cairo Governorate. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. marca 2012 . Pridobljeno 1. julija 2013 .
  38. ↑ ≫NYC's Partner Cities≪ . The City of New York. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. avgusta 2013 . Pridobljeno 16. decembra 2012 .
  39. ↑ ≫Stuttgart Stadtepartnerschaften≪ . Landeshauptstadt Stuttgart, Abteilung Außenbeziehungen (v nem??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. aprila 2019 . Pridobljeno 27. julija 2013 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Kairo .
Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Cairo
Poglejte si besedo kairo v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kairo&oldid=6228029 ≪