Justin I.
(
latinsko
Flavivs Ivstinvs Avgvstvs
,
starogr?ko
starogr?ko
?ουστ?νο?
[Justinos]) je bil
bizantinski
cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, *
2. februar
450
, †
1. avgust
527
).
Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen,
[3]
pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj
Justinijanske dinastije
, katero je nadaljeval njegov ne?ak
Justinijan I.
, zaslu?en za uvedbo zakonov, ki so zmanj?ali vpliv starega rimskega plemstva. Justinova soproga je bila cesarica Eufemija.
Justin je bil kmet in pra?i?erejec iz
Dardanije
,
[4]
ki je spadala v
Prefekturo Ilirik
.
[5]
Rojen je bil z zaselku Bederiana pri Scupiju, sedanjem
Skopju
,
Makedonija
.
[4]
[6]
Bil je
tra?ansko
-rimskega
[7]
[8]
[9]
ali
ilirsko
-rimskega porekla.
[10]
[11]
[12]
[13]
[14]
[15]
[16]
[17]
Govoril je
gr?ko
. On in vsi ?lani njegove dru?ine so imeli tra?anska imena: Zimarh, Ditivist, Boraid, Biglenica, Sebatij in druga.
[10]
[18]
Kot mladostnik je z dvema tovari?ema pobegnil pred napadi barbarov v
Konstantinopel
in kmalu zatem vstopil v bizantinsko vojsko. Zaradi svojih sposobnosti je hitro napredoval in pod cesarjem
Anastazijem I.
dosegel ?in generala in vpliven polo?aj
comesa excubitorum
, poveljnika pala?ne stra?e
ekskubitorjev
.
[19]
Justin si je s polo?ajem poveljnika edine voja?ke enote v Konstantinoplu (ekskubitorjev) in denarnih daril leta 518 zagotovil izvolitev za
bizantinskega cesarja
. Kot karierni vojak ni imel nobenega znanja za vodenje dr?avnih poslov, vendar je okoli sebe zbral ve? zaupanja vrednih svetovalcev. Najvidnej?i med njimi je bil njegov ne?ak Fravij Peter Sabatij, katerega je posinovil in ga preimenoval v
Justinijana
. Justinovo vladanje je spo?tovanja vredno zaradi re?itve Akacijeve shizme med vzhodno in zahodno vejo
kr??anske Cerkve
. Kot iskren katolik je potrdil rimski pogled na dvojno naravo
Jezusa Kristusa
in bolj splo?na na?ela rimske nadvlade. Uklonitev vzhodne Cerkve zahodni Cerkvi ni trajala dolgo.
Sklicujo? se na zapise zgodovinarja
Prokopija
je bilo pogosto re?eno, da je namesto Justina v resnici vladal ne?ak Justinijan, vendar obstaja veliko dokazov o nasprotnem. Prokopijeva
Tajna zgodovina
(gr?ko
?π?κρυφη ?στορ?α
[Apokryphe Istoria]) je iz?la po njegovi smrti in razkriva avtorjevo globoko razo?aranje nad njegovimi vladarji. Delo je zelo pristransko, jedko in celo opolzko ter brez omemb drugih virov, zato ga zgodovinarji nimajo za objektivno. V nasprotju z navedki v
Tajni zgodovini
je bil Justinijan imenovan za naslednika ?ele leto pred Justinovo smrtjo in je za proslavo leta 520 porabil 3.700 liber zlata.
[20]
Justin je leta 525 razveljavi zakon, ki je ?lanom
senatorskega
razreda prepovedoval poro?anje z ?enskami iz ni?jih dru?benih razredov in obiskovanje gledali??a, kar je bilo v tistem ?asu ?kandalozno. Odprava zakona je utrla pot Justinijanovo poroki nekdanjo igralko Teodoro in kasneje zmanj?ala razredne razlike na bizantinskem dvoru. Teodora se je izena?ila z Justinijanom in imela velik vpliv na vodenje dr?ave.
Zadnja leta Justinove vladavine so zaznamoval spori z
Ostrogoti
in
Sasanidskim cesarstvom
. Leta 526 se mu je zdravje poslab?alo, zato je za svojega socesarja imenoval Justinijana I.. 1. aprila 527 ga je imenoval za cesarja in 1. avgusta istega leta umrl.
Justinu v ?ast so leta 525
kilikijsko
mesto Anazarb preimenovali v Justinopolis.
- ↑
Record #120174960
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
Gran Enciclopedia Catalana
?
Grup Enciclopedia
, 1968.
- ↑
Chapman, H. John (1971).
Studies on the Early Papacy
. Kennikat Press, University of Michigan. str. 210.
ISBN 0-8046-1139-4
.
- ↑
4,0
4,1
Cameron, Averil.
Chapter III: Justin I and Justinian
. The Cambridge Ancient History, XIV: Late Antiquity: Empire and Successors, Cambridge University Press, str. 63,
ISBN 978-0-521-32591-2
.
- ↑
Binns, John (1996).
Ascetics and Ambassadors of Christ: The Monasteries of Palestine, 314?631
. Clarendon Press.
- ↑
The Encyclopedia Americana
, Volume 16, Grolier Incorporated, 1989, str. 244.
- ↑
George Finlay.
A History of Greece
. Cambridge University Press, 2014,
ISBN 1108078338
, str. 183.
- ↑
Browning, Robert (2003).
Justinian and Theodora
. Gorgias Press LLC. str. 23.
ISBN 1-59333-053-7
.
- ↑
Andras Mocsy.
Pannonia and Upper Moesia: A History of the Middle Danube Provinces of the Roman Empire
. Routledge, 2014, str. 350.
ISBN 1317754255
.
- ↑
10,0
10,1
Russu, Ion I. (1976).
Elementele traco-getice in Imperiul Roman ?i in Byzantium
. veacurile III-VII. Editura Academiei R. S. Romania. str. 95.
- ↑
Iv Velkov, Velizar (1977).
Cities in Thrace and Dacia in Late Antiquity: (studies and Materials)
. University of Michigan. str. 47.
- ↑
Johnson, Scott Fitzgerald (2006).
Greek Literature in Late Antiquity
. Ashgate Publishing. str. 166.
ISBN 0-7546-5683-7
.
- ↑
Richard Atwater (1927).
The Secret History of Procopius
, str. 73.
- ↑
brian Croke.
Count Marcellinus and His Chronicle
, str.75.
- ↑
Aleksandr Aleksandrovich Vasiliev.
Justin the First: an introduction to the epoch of Justinian the Great
, str. 43.
- ↑
Peter Sarris.
Empires of Faith: The Fall of Rome to the Rise of Islam, 500-700
. str. 135.
- ↑
Scott Johnson.
The Oxford Handbook of Late Antiquity
, str. 423.
- ↑
Evans, James Allan Stewart (1996). Routledge. str. 96.
ISBN 0-415-23726-2
.
- ↑
Jones, A.H.M. (1986).
The Later Roman Empire, 284?602: A Social, Economic, and Administrative Survey
. Baltimore: JHU Press. str. 658.
ISBN 0-8018-3353-1
.
- ↑
Norwich, John Julius (1988).
Byzantium: The Early Centuries
. Viking. str. 189.
Justin I.
Rojen:
okoli 450
Umrl:
1. august 527
|
Vladarski nazivi
|
Predhodnik:
Anastazij I.
|
Bizantinski cesar
518?527
z Justinijanom I.
(527)
|
Naslednik:
Justinijan I.
|
Politi?ne funkcije
|
Predhodnik:
Anastazij Pavel Prob Magn,
Post consulatum Agapiti
(zahod)
|
Rimski konzul
519
z Flavijem Evrtarhom Kiliko
|
Naslednik:
Flavij Rusticij,
Flavij Vitalijan
|
Predhodnik:
Anicij Maksim (sam)
|
Rimski konzul
524
z Venecijanom Opilijem
|
Naslednik:
Anicij Prob mlaj?i
Flavij Teodor Filoksen Soterih
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|