한국   대만   중국   일본 
Justin I. - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Justin I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Justin I.
Cesar Bizantinskega cesarstva
Portret
Vladanje 518 ? 1. avgust 527
Predhodnik Anastazij I.
Naslednik Justinijan I.
Rojstvo 450 [1] [2]
Bederiana (Serbia) [d] , Dardanija
Smrt 1. avgust 527
Konstantinopel
Zakonec Eufemija
Imena
Istok (v mladosti),
Flavius Iustinus
Vladarska rodbina Justinijanska dinastija

Justin I. ( latinsko Flavivs Ivstinvs Avgvstvs , starogr?ko starogr?ko ?ουστ?νο? [Justinos]) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450 , † 1. avgust 527 ).

Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, [3] pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije , katero je nadaljeval njegov ne?ak Justinijan I. , zaslu?en za uvedbo zakonov, ki so zmanj?ali vpliv starega rimskega plemstva. Justinova soproga je bila cesarica Eufemija.

Zgodnja kariera [ uredi | uredi kodo ]

Justin je bil kmet in pra?i?erejec iz Dardanije , [4] ki je spadala v Prefekturo Ilirik . [5] Rojen je bil z zaselku Bederiana pri Scupiju, sedanjem Skopju , Makedonija . [4] [6] Bil je tra?ansko -rimskega [7] [8] [9] ali ilirsko -rimskega porekla. [10] [11] [12] [13] [14] [15] [16] [17] Govoril je gr?ko . On in vsi ?lani njegove dru?ine so imeli tra?anska imena: Zimarh, Ditivist, Boraid, Biglenica, Sebatij in druga. [10] [18] Kot mladostnik je z dvema tovari?ema pobegnil pred napadi barbarov v Konstantinopel in kmalu zatem vstopil v bizantinsko vojsko. Zaradi svojih sposobnosti je hitro napredoval in pod cesarjem Anastazijem I. dosegel ?in generala in vpliven polo?aj comesa excubitorum , poveljnika pala?ne stra?e ekskubitorjev . [19]

Cesar [ uredi | uredi kodo ]

Justin si je s polo?ajem poveljnika edine voja?ke enote v Konstantinoplu (ekskubitorjev) in denarnih daril leta 518 zagotovil izvolitev za bizantinskega cesarja . Kot karierni vojak ni imel nobenega znanja za vodenje dr?avnih poslov, vendar je okoli sebe zbral ve? zaupanja vrednih svetovalcev. Najvidnej?i med njimi je bil njegov ne?ak Fravij Peter Sabatij, katerega je posinovil in ga preimenoval v Justinijana . Justinovo vladanje je spo?tovanja vredno zaradi re?itve Akacijeve shizme med vzhodno in zahodno vejo kr??anske Cerkve . Kot iskren katolik je potrdil rimski pogled na dvojno naravo Jezusa Kristusa in bolj splo?na na?ela rimske nadvlade. Uklonitev vzhodne Cerkve zahodni Cerkvi ni trajala dolgo.

Sklicujo? se na zapise zgodovinarja Prokopija je bilo pogosto re?eno, da je namesto Justina v resnici vladal ne?ak Justinijan, vendar obstaja veliko dokazov o nasprotnem. Prokopijeva Tajna zgodovina (gr?ko ?π?κρυφη ?στορ?α [Apokryphe Istoria]) je iz?la po njegovi smrti in razkriva avtorjevo globoko razo?aranje nad njegovimi vladarji. Delo je zelo pristransko, jedko in celo opolzko ter brez omemb drugih virov, zato ga zgodovinarji nimajo za objektivno. V nasprotju z navedki v Tajni zgodovini je bil Justinijan imenovan za naslednika ?ele leto pred Justinovo smrtjo in je za proslavo leta 520 porabil 3.700 liber zlata. [20]

Justin je leta 525 razveljavi zakon, ki je ?lanom senatorskega razreda prepovedoval poro?anje z ?enskami iz ni?jih dru?benih razredov in obiskovanje gledali??a, kar je bilo v tistem ?asu ?kandalozno. Odprava zakona je utrla pot Justinijanovo poroki nekdanjo igralko Teodoro in kasneje zmanj?ala razredne razlike na bizantinskem dvoru. Teodora se je izena?ila z Justinijanom in imela velik vpliv na vodenje dr?ave.

Pozna leta [ uredi | uredi kodo ]

Zadnja leta Justinove vladavine so zaznamoval spori z Ostrogoti in Sasanidskim cesarstvom . Leta 526 se mu je zdravje poslab?alo, zato je za svojega socesarja imenoval Justinijana I.. 1. aprila 527 ga je imenoval za cesarja in 1. avgusta istega leta umrl.

Zapu??ina [ uredi | uredi kodo ]

Justinu v ?ast so leta 525 kilikijsko mesto Anazarb preimenovali v Justinopolis.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Record #120174960 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  2. ↑ Gran Enciclopedia Catalana ? Grup Enciclopedia , 1968.
  3. ↑ Chapman, H. John (1971). Studies on the Early Papacy . Kennikat Press, University of Michigan. str. 210. ISBN 0-8046-1139-4 .
  4. ↑ 4,0 4,1 Cameron, Averil. Chapter III: Justin I and Justinian . The Cambridge Ancient History, XIV: Late Antiquity: Empire and Successors, Cambridge University Press, str. 63, ISBN 978-0-521-32591-2 .
  5. ↑ Binns, John (1996). Ascetics and Ambassadors of Christ: The Monasteries of Palestine, 314?631 . Clarendon Press.
  6. ↑ The Encyclopedia Americana , Volume 16, Grolier Incorporated, 1989, str. 244.
  7. ↑ George Finlay. A History of Greece . Cambridge University Press, 2014, ISBN 1108078338 , str. 183.
  8. ↑ Browning, Robert (2003). Justinian and Theodora . Gorgias Press LLC. str. 23. ISBN 1-59333-053-7 .
  9. ↑ Andras Mocsy. Pannonia and Upper Moesia: A History of the Middle Danube Provinces of the Roman Empire . Routledge, 2014, str. 350. ISBN 1317754255 .
  10. ↑ 10,0 10,1 Russu, Ion I. (1976). Elementele traco-getice in Imperiul Roman ?i in Byzantium . veacurile III-VII. Editura Academiei R. S. Romania. str. 95.
  11. ↑ Iv Velkov, Velizar (1977). Cities in Thrace and Dacia in Late Antiquity: (studies and Materials) . University of Michigan. str. 47.
  12. ↑ Johnson, Scott Fitzgerald (2006). Greek Literature in Late Antiquity . Ashgate Publishing. str. 166. ISBN 0-7546-5683-7 .
  13. ↑ Richard Atwater (1927). The Secret History of Procopius , str. 73.
  14. ↑ brian Croke. Count Marcellinus and His Chronicle , str.75.
  15. ↑ Aleksandr Aleksandrovich Vasiliev. Justin the First: an introduction to the epoch of Justinian the Great , str. 43.
  16. ↑ Peter Sarris. Empires of Faith: The Fall of Rome to the Rise of Islam, 500-700 . str. 135.
  17. ↑ Scott Johnson. The Oxford Handbook of Late Antiquity , str. 423.
  18. ↑ Evans, James Allan Stewart (1996). Routledge. str. 96. ISBN 0-415-23726-2 .
  19. ↑ Jones, A.H.M. (1986). The Later Roman Empire, 284?602: A Social, Economic, and Administrative Survey . Baltimore: JHU Press. str. 658. ISBN 0-8018-3353-1 .
  20. ↑ Norwich, John Julius (1988). Byzantium: The Early Centuries . Viking. str. 189.
Justin I.
Rojen: okoli 450 Umrl: 1. august 527
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Anastazij I. 		Bizantinski cesar
518?527
z Justinijanom I. (527) 		Naslednik: 
Justinijan I.
Politi?ne funkcije
Predhodnik: 
Anastazij Pavel Prob Magn,
Post consulatum Agapiti (zahod) 		Rimski konzul
519
z Flavijem Evrtarhom Kiliko 		Naslednik: 
Flavij Rusticij,
Flavij Vitalijan
Predhodnik: 
Anicij Maksim (sam) 		Rimski konzul
524
z Venecijanom Opilijem 		Naslednik: 
Anicij Prob mlaj?i
Flavij Teodor Filoksen Soterih
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Justin_I.&oldid=5084941 ≪