Polotok Jukatan (/ ?juːk??t?ːn, ?pan??ina Peninsula de Yucatan ) v jugovzhodni Mehiki lo?i Karibsko morje od Mehi?kega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu . Polotok le?i vzhodno od Tehuantepe?ke o?ine , severovzhodne geografske razdelitve, ki lo?uje regijo Srednja Amerika od ostale Severne Amerike. Njegova povr?ina zna?a pribli?no 181.000 km², skoraj v celoti je sestavljen iz apnenca . ^[1]

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

O pravilni izpeljavi besede Yucatan se pogosto razpravlja. Fran?i?kanski zgodovinar iz 17. stoletja Diego Lopez de Cogolludo ponuja zlasti dve teoriji. ^[2] V prvi je Francisco Hernandez de Cordoba, ki je prvi? prispel na polotok leta 1517, poizvedel za ime nekega naselja in odgovor v jeziku Yucatec Majev je bil 'Ne razumem', kar je ?pancem zvenelo kot Yucatan . Obstajajo ?tevilne mo?nosti tega, kar bi doma?ini dejansko lahko povedali, med njimi mathan cauyi athan , tectecan , ma'anaatik ka t'ann in ci u t'ann . ^{[3] [4]} To zgodbo o izvoru je prvi? povedal Hernan Cortes v svojih pismih Karlu V. Kasneje zgodovinarja Motolinia in Francisco Lopez de Gomara iz 16. stoletja prav tako ponavljata to razli?ico. V nekaterih razli?icah odprava ni tista, ki jo je vodil Cordoba, ampak eno leto kasneje, ko jo je vodil Juan de Grijalva. ^[5] Druga glavna teorija je, da je ime na nek na?in povezano s pridelkom manioke , kot je zapisal Bernal Diaz del Castillo. Druge teorije trdijo, da je izpeljanka iz majevske besede yokat'an , ki pomeni govorca jezika chol ali nepravilen nahuatl izraz yokatlan kot domnevno 'mesto bogastva' ( yohc?uh ni mogo?e povezati s tlan ). ^[6]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prazgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Na polotoku Jukatan je krater Chicxulub , ki ga je na koncu krede , pred 66 milijoni let ustvaril asteroid s premerom pribli?no 10 do 15 kilometrov.

Maji [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Maji .

Polotok Jukatan predstavlja pomemben dele? starodavne majevske ni?ine in je bil osrednje mesto civilizacije Majev. Majevska kultura se je raz?irila tudi ju?no od polotoka Jukatan v Gvatemalo , Honduras in v visokogorje zvezne dr?ave Chiapas . ^[7] Po celotnem polotoku je veliko arheolo?kih najdi?? Majev; nekatera bolj znana so Chichen Itza , Coba , Tulum in Uxmal . ^[8] Avtohtoni Maji in mestici z delnim majevskim poreklom predstavljajo zajeten del prebivalstva v regiji, tam se pogosto govorijo majevski jeziki.

?panska zasedba [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: ?panska zasedba Jukatana .

Arheolo?ke najdbe [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2020 je podvodna arheolo?ka odprava, ki jo je vodil Jeronimo Aviles, izkopala jamo Chan Hol v bli?ini arheolo?kega najdi??a Tulum v dr?avi Quintana Roo na polotoku in razkrila okostje ?enske, stare pribli?no 30 let, ki je ?ivela pred vsaj 9900 leti. Glede na kraniometri?ne meritve naj bi se lobanja ujemala z mezocefalnim vzorcem, tako kot ostale tri lobanje, najdene v jamah Tulum. Tri razli?ne brazgotine na lobanji ?enske so pokazale, da jo je zadelo nekaj trdega in so ji bile zlomljene kosti lobanje. Njena lobanja je imela tudi kraterju podobne deformacije in deformacije tkiva, ki jih je povzro?il bakterijski sorodnik sifilisa. ^[9]

Po mnenju vodilnega raziskovalca ?tudije Wolfganga Stinnesbecka: ≫Zdi se, kot da bi se tej ?enski zelo te?ko kon?alo ?ivljenje in je bila zelo nesre?na. O?itno je to ?pekulativno, toda glede na travme in patolo?ke deformacije na lobanji se zdi, da verjeten scenarij, da je bila morda izklju?ena iz svoje skupine in je bila umorjena v jami ali pa je v jami ostala zato, da bi tam umrla≪. ^[10]

Novoodkrito okostje je bilo od mesta Chan Hol 2 oddaljeno 140 metrov. ?eprav so arheologi domnevali, da so potaplja?i na?li ostanke pogre?ane Chan Hol 2, je analiza dokazala, da so bile te domneve napa?ne. Stinnesbeck je nove kosti primerjal s starimi fotografijami Chan Hol 2 in pokazal, da obe okostji predstavljata razli?ne posameznike. ^[11]

Zaradi njihovih zna?ilnosti soizvajalec ?tudije Samuel Rennie nakazuje, da sta med prehodom iz pleistocena v holocen v Mehiki ?iveli vsaj dve morfolo?ko raznoliki skupini ljudi. ^[12]

Trenutna uprava [ uredi | uredi kodo ]

Polotok obsega mehi?ke zvezne dr?ave Jukatan, Campeche in Quintana Roo, pa tudi gvatemalsko departma Peten in skoraj ves Belize.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalstvo na polotoku Jukatan se v vseh delih polotoka zelo razlikuje. Gostota prebivalstva in etni?na sestava sta dva dejavnika, ki vplivata na celotno populacijo. Najbolj naseljeno obmo?je je Merida v dr?avi Jukatan, pa tudi obmo?ja, ki obkro?ajo to regijo. Najmanj naseljen del polotoka je Quintana Roo, dr?ava, ki se nahaja na jugovzhodu Mehike. Glede na etni?no sestavo ve?ino prebivalstva sestavljajo Maji in mestici.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

V poznem zgodovinskem in zgodnjem modernem obdobju je bil polotok Jukatan v glavnem obmo?je za gojenje ?ivine, se?njo lesa, pridobivanje chicle in agave Agave fourcroydes . Od 1970-ih je polotok Jukatan svoje gospodarstvo preusmeril v turizem, zlasti v mehi?ki zvezni dr?avi Quintana Roo. Poleg turizma je ?e en pomemben vir zaslu?ka na polotoku tudi se?nja, pa tudi chicle industrija, posebej v Belizeju. Nafto so na?li tudi v nekaterih delih Jukatana, kar je prineslo ve? gospodarskih prilo?nosti. ^[13] Nekdaj majhna ribi?ka vasica Cancun na severovzhodu polotoka je zrasla v cveto?e mesto. Riviera Maya, ki se razteza vzdol? vzhodne obale polotoka med Cancunom in Tulumom, ima ve? kot 50.000 postelj. Najbolj znane lokacije so nekdanje ribi?ko mesto Playa del Carmen, ekolo?ki parki Xcaret in Xel-Ha ter ru?evine Majev Tulum in Coba.

Geologija [ uredi | uredi kodo ]

Polotok je izpostavljeni del ve?je plo??e Jukatan, ki jo sestavljajo karbonatne in topne kamnine, ki so ve?inoma apnenci , ?eprav so dolomit in evaporiti tudi prisotni v razli?nih globinah. Celoten polotok Jukatan je neomejena ravno le?e?a kra?ka pokrajina. V severnih ni?inah so zelo raz?irjene ponikalnice, ki jih lokalno imenujejo cenote .

Po Alvarezovi hipotezi je mno?i?no izumrtje dinozavrov na prehodu iz krede v paleogeno obdobje (meja K - Pg) pred 65 milijoni let povzro?il vpliv padca asteroida nekje v karibski kotlini. Globoko zakopan krater Chicxulub je osredoto?en na severni obali polotoka v bli?ini mesta Chicxulub. Zdaj znani Obro? cenotes , geolo?ka zgradba, sestavljena iz ponikalnic, razporejenih v polkrogu, orisuje enega od udarnih valov tega udarnega dogodka. Obstoj kraterja podpirajo razli?ni dokazi pa tudi prisotnost udarnih ostankov, kot so ?okiran kremen in tektiti , vrsta stekla, ki je nastalo v ?asu udarca meteorita. ^[14]

Arrowsmithova polica je potopljena polica ob severovzhodnem koncu polotoka. ^[15]

Vodni viri [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Cenote .

Zaradi izredne kra?ke narave celotnega polotoka je severna polovica brez rek. Tam, kjer so prisotna jezera in mo?virja , je voda mo?virnata in na splo?no neuporabna, v su?nem obdobju pa presahne. Zaradi njegove obalne lege je celoten polotok podlo?en z obse?nim stratificiranim obalnim vodonosnikom, kjer le?a sladke vode, nastala iz meteorne vode, plava na vrhu vdirajo?e slane vode z obalnega roba. Na tiso?e ponikalnic , znanih kot cenote po celotni regiji, omogo?a dostop do sistema podzemne vode. Na cenote se ?e dolgo zana?ajo starodavni in sodobni Maji. ^[16]

Rastlinstvo [ uredi | uredi kodo ]

Tropski gozd je prevladujo? naravni rastlinski tip polotoka Jukatan. Meje med severno Gvatemalo (El Peten), Mehiko (Campeche in Quintana Roo) in zahodnim Belizejem ?e vedno zasedajo najve?ji neprekinjeni pasovi tropskega gozda v Srednji Ameriki. Vendar pa te gozdove mo?no kr?ijo.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Tako kot ve?ina Karibov tudi polotok le?i znotraj Atlantskega orkanskega pasu in je s skoraj enakomerno ravnim terenom ob?utljiv na te velike nevihte, ki prihajajo z vzhoda. Obmo?je so opusto?ili ?tevilni orkani, kot je orkan Gilbert, orkan Emily, orkan Wilma in orkan Dean.

Mo?ne nevihte, imenovane nortes , se lahko hitro spustijo na polotok Jukatan v katerem koli letnem ?asu. ?eprav te nevihte obmo?je obremenjujejo z mo?nim de?jem in mo?nim vetrom, so po navadi kratkotrajne in se po pribli?no eni uri razjasni. Povpre?ni odstotek dni z de?jem na mesec se giblje od mese?no najni?jih 7 % aprila do najvi?jih 25 % oktobra. Vetrovi imajo lahko hladilni u?inek, vlaga je na splo?no visoka, zlasti na preostalih obmo?jih de?evnega gozda. ^[17]

Sklici in viri [ uredi | uredi kodo ]

• Juan Luis Pena Chapa, Manuel Martin Castillo, and Juan Carlos Gonzalez Avila, The Performance of the Economy of the Yucatan Peninsula from 1970?1993 [2] Arhivirano 2011-09-13 na Wayback Machine .
• Marcio L. Teixeira, The Impact of the Geologic History of the Yucatan Peninsula on the Present Day Aquifer ,2004 [3]
• Angelo Heilprin, Observations on the Flora of Northern Yucatan [4]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Jukatan .

Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Yucatan Peninsula

19°22′00″N 89°12′00″W  /  19.36667°N 89.20000°W  / 19.36667; -89.20000