Josip Murn - Aleksandrov
,
slovenski
pesnik
, *
4. marec
1879
,
Ljubljana
, †
18. junij
1901
, Ljubljana.
Rodil se je kot nezakonski otrok Mariji Murn in Ignacu Cankarju. Mati je pri?la z Gorenjske slu?it k dru?ini Mayer v Ljubljano, kjer je bil njegov o?e hlapec. Ta zanj ni skrbel, kmalu po njegovem rojstvu se je poro?il z drugo, ?tiri leta kasneje pa umrl za tuberkolozo. Mati ga je v du?evni stiski dala v rejo v Zadobrovo, sama pa je ?la slu?it v
Trst
, od koder se ni vrnila. Bil je tudi v reji pri
Sv. Kri?tofu
, nazadnje pa pri rejnici, materi Poloni Kalanovi na Poljanski cesti. Leta 1885 je bil sprejet v cerkveni ?olski zavod
Marijani??e
v Ljubljani.
Od leta 1890 do 1895 je obiskoval ni?jo gimnazijo v Ljubljani in objavljal rokopise svojih pesmi v literarnem ?asopisu
Dija?ke vaje
.
Po
ljubljanskem potresu leta 1895
se je vrnil k materi Kalanovi, s katero sta se preselila v
Cukrarno
, kjer je pre?ivel zadnji del svojega ?ivljenja. Tam se je spoprijateljil z
Ivanom Cankarjem
,
Dragotinom Kettejem
in
Otonom ?upan?i?em
. Vpisal se je na vi?jo gimnazijo v Ljubljani in postal so?olec
Ivana Prijatelja
. Bil je sprejet v
dija?ko literarno dru?tvo Zadruga
, iz katerega je kasneje izstopil. Zaljubil se je v Almo Souvan in ji v zborniku ljubljanskih maturantov posvetil cikel pesmi
No?i
.
Po maturi leta 1898 je s ?tipendijo Trgovsko obrtni?ke zbornice od?el na
Dunaj
. S ?tudijem na eksportni akademiji ni uspel, zato se je ?elel prepisati na pravo na Dunaj in v
Prago
, a ker ni bil sprejet, je s tem izgubil ?tipendijo in se zna?el v pomanjkanju. Poleg tega je bil ?edalje bolj bolan, na oddih je odhajal na kmete na
Gorenjsko
, v
Zalog pri Cerkljah
ter v
Zasip
pri
Bledu
. Tu se je za?el dru?iti s pesnico
Vido Jeraj
. Nekajkrat je pre?ivljal svoje ?olske po?itnice v
Vipavski dolini
na doma?iji pri Aleksandrovih, od tod psevdonim Aleksandrov. Leta 1899 se je vrnil v
Ljubljano
, kjer se je zaposlil kot stenograf, leta 1900 pa kot pisar pri Trgovski zbornici. Kmalu zaradi bolezni tudi tega ni ve? zmogel in je ostal brez sredstev za ?ivljenje. Denarno ga je ?e najbolj podpirala materina sestra Marjana, od prej pa je imel skromne prihranke od pou?evanja in pisateljevanja.
Junija je v
Cukrarni
umrl za jetiko na isti postelji kot dve leti prej Kette. Pokopali so ga pri
Sv. Kri?tofu
, pozneje pa prenesli v grob pesnikov slovenske
moderne
na ljubljanskih
?alah
, kjer je pokopan skupaj s Cankarjem, Kettejem in ?upan?i?em.
Murn je eden glavnih predstavnikov
moderne
ter sodobnik Cankarja, Ketteja in ?upan?i?a. Za ?asa svojega ?ivljenja ni bil poznan, danes pa njegova dela ?tejemo med najpomembnej?e stvaritve
slovenske knji?evnosti
. Pesmi je objavljal v mladinskem ?asopisu
Dija?ke vaje
, kasneje pa v
Angel?ku
,
Vrtcu
,
Slovenskem narodu
,
Slovencu
in
Ljubljanskem zvonu
. Objavljal je pod psevdonimi Lucijan, Anton Jek, Jurij Klas, Kres, Igorjevi?, Jaroslav, Pintev in Aleksandrov.
Njegove pesmi so bivanjske, osebno izpovedne, razpolo?enjske, le malo je ljubezenskih oz. eroti?nih - namenjene so bile Almi Souvan. Tematika je pogosto kme?ka, motivi pa so iz
narave
. Poleg pesmi je pisal tudi
razpolo?enjske ?rtice
, pripovedne spise, pripovedne in prilo?nostne pesmi, fragmente in nem?ke pesmi, opeval pa je tudi svetnike. Nekaj pesmi je prevedel iz nem??ine (
Goethe
,
Mickiewicz
). (Eno njegovih najbolj znanih del je Pesem.)
Pesmi zaznamuje brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, rev??ina, du?evna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti, kar odra?a njegovo nagnjenje k pesimizmu, du?evni nemir - te?ilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok, za katerega se mati ni brigala.
Leta 1898 se je predstavil v almanahu osmo?olcev
Na razstanku
pod naslovom
Mlade pesmi
, zbirka z naslovom
Pesmi in romance
pa je iz?la ?ele po njegovi smrti leta 1903; pesmi zanjo je zbral in napisal uvod
Ivan Prijatelj
in s tem prvi dolo?il pesnikovo vrednost. Zbirki
Pesmi in romance
,
Lirske pesmi
in
Pisma
pa je leta 1967 zbral in uredil
Du?an Pirjevec
v zbirki
Topol samujo?
.
Pred Pirjevcem so se z Murnom ukvarjali ?e Oton ?upan?i?, ki je po njegovi smrti spesnil cikel z naslovom
Manom Josipa Murna Aleksandrova
,
Nikolaj Omersa
- objavil dve njegovi pesmi,
Silva Trdina
je leta 1933 iz njega doktorirala, kasneje pa so se mu ?e posve?ali
Jo?e Snoj
,
Irena Novak Popov
,
Marko Juvan
in
Mimi Malen?ek
, ki je v poklon Ketteju in Murnu napisala biografski roman
Pojo?i labodi
.
Benjamin Ipavec
je uglasbil kar nekaj njegovih pesmi.
Pesmi in romance
, 1903
Po njem se imenujejo:
- Pesmi in romance
. Ljubljana: L. Schwentner, 1903. (
COBISS
)
- Topol samujo?
. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. (
COBISS
)
- Zbrano delo, 1-2
. Ur. Du?an Pirjevec. Ljubljana: DZS, 1954. (
COBISS
)
- Jo?e Snoj:
Znameniti Slovenci: Josip Murn
. Ljubljana: Zalo?ba Jaroslav Skru?ny, 1978. (
COBISS
)
- Mimi Malen?ek:
Pojo?i labodi
. Ljubljana: DZS, 1970-71. (
COBISS
)
Portal:Literatura
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|
- ↑
1,0
1,1
Brockhaus Enzyklopadie
- ↑
2,0
2,1
data.bnf.fr: platforma za odprte podatke
? 2011.