한국   대만   중국   일본 
Josip Murn - Aleksandrov - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Josip Murn - Aleksandrov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Josip Murn Aleksandrov )
Josip Murn - Aleksandrov
Portret
Rojstvo 4. marec 1879 ( {{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [2]
Ljubljana
Smrt 18. junij 1901 ( {{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [1] [2] (22 let)
Ljubljana
Poklic pesnik , pisatelj
Narodnost Slovenija Slovenec
Dr?avljanstvo   Avstro-Ogrska
Literarno gibanje slovenska moderna
Pomembnej?a dela Pesem o ajdi
Pomladanska romanca
Vlahi
Kme?ka pesem
Ah, ti bori
Nebo, nebo
Pa ne pojdem prek poljan
Sneg
Pismo Cankarju

Josip Murn - Aleksandrov , slovenski pesnik , * 4. marec 1879 , Ljubljana , † 18. junij 1901 , Ljubljana.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je kot nezakonski otrok Mariji Murn in Ignacu Cankarju. Mati je pri?la z Gorenjske slu?it k dru?ini Mayer v Ljubljano, kjer je bil njegov o?e hlapec. Ta zanj ni skrbel, kmalu po njegovem rojstvu se je poro?il z drugo, ?tiri leta kasneje pa umrl za tuberkolozo. Mati ga je v du?evni stiski dala v rejo v Zadobrovo, sama pa je ?la slu?it v Trst , od koder se ni vrnila. Bil je tudi v reji pri Sv. Kri?tofu , nazadnje pa pri rejnici, materi Poloni Kalanovi na Poljanski cesti. Leta 1885 je bil sprejet v cerkveni ?olski zavod Marijani??e v Ljubljani. Od leta 1890 do 1895 je obiskoval ni?jo gimnazijo v Ljubljani in objavljal rokopise svojih pesmi v literarnem ?asopisu Dija?ke vaje .

Po ljubljanskem potresu leta 1895 se je vrnil k materi Kalanovi, s katero sta se preselila v Cukrarno , kjer je pre?ivel zadnji del svojega ?ivljenja. Tam se je spoprijateljil z Ivanom Cankarjem , Dragotinom Kettejem in Otonom ?upan?i?em . Vpisal se je na vi?jo gimnazijo v Ljubljani in postal so?olec Ivana Prijatelja . Bil je sprejet v dija?ko literarno dru?tvo Zadruga , iz katerega je kasneje izstopil. Zaljubil se je v Almo Souvan in ji v zborniku ljubljanskih maturantov posvetil cikel pesmi No?i .

Po maturi leta 1898 je s ?tipendijo Trgovsko obrtni?ke zbornice od?el na Dunaj . S ?tudijem na eksportni akademiji ni uspel, zato se je ?elel prepisati na pravo na Dunaj in v Prago , a ker ni bil sprejet, je s tem izgubil ?tipendijo in se zna?el v pomanjkanju. Poleg tega je bil ?edalje bolj bolan, na oddih je odhajal na kmete na Gorenjsko , v Zalog pri Cerkljah ter v Zasip pri Bledu . Tu se je za?el dru?iti s pesnico Vido Jeraj . Nekajkrat je pre?ivljal svoje ?olske po?itnice v Vipavski dolini na doma?iji pri Aleksandrovih, od tod psevdonim Aleksandrov. Leta 1899 se je vrnil v Ljubljano , kjer se je zaposlil kot stenograf, leta 1900 pa kot pisar pri Trgovski zbornici. Kmalu zaradi bolezni tudi tega ni ve? zmogel in je ostal brez sredstev za ?ivljenje. Denarno ga je ?e najbolj podpirala materina sestra Marjana, od prej pa je imel skromne prihranke od pou?evanja in pisateljevanja.

Junija je v Cukrarni umrl za jetiko na isti postelji kot dve leti prej Kette. Pokopali so ga pri Sv. Kri?tofu , pozneje pa prenesli v grob pesnikov slovenske moderne na ljubljanskih ?alah , kjer je pokopan skupaj s Cankarjem, Kettejem in ?upan?i?em.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Murn je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Cankarja, Ketteja in ?upan?i?a. Za ?asa svojega ?ivljenja ni bil poznan, danes pa njegova dela ?tejemo med najpomembnej?e stvaritve slovenske knji?evnosti . Pesmi je objavljal v mladinskem ?asopisu Dija?ke vaje , kasneje pa v Angel?ku , Vrtcu , Slovenskem narodu , Slovencu in Ljubljanskem zvonu . Objavljal je pod psevdonimi Lucijan, Anton Jek, Jurij Klas, Kres, Igorjevi?, Jaroslav, Pintev in Aleksandrov.

Njegove pesmi so bivanjske, osebno izpovedne, razpolo?enjske, le malo je ljubezenskih oz. eroti?nih - namenjene so bile Almi Souvan. Tematika je pogosto kme?ka, motivi pa so iz narave . Poleg pesmi je pisal tudi razpolo?enjske ?rtice , pripovedne spise, pripovedne in prilo?nostne pesmi, fragmente in nem?ke pesmi, opeval pa je tudi svetnike. Nekaj pesmi je prevedel iz nem??ine ( Goethe , Mickiewicz ). (Eno njegovih najbolj znanih del je Pesem.)

Pesmi zaznamuje brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, rev??ina, du?evna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti, kar odra?a njegovo nagnjenje k pesimizmu, du?evni nemir - te?ilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok, za katerega se mati ni brigala.

Leta 1898 se je predstavil v almanahu osmo?olcev Na razstanku pod naslovom Mlade pesmi , zbirka z naslovom Pesmi in romance pa je iz?la ?ele po njegovi smrti leta 1903; pesmi zanjo je zbral in napisal uvod Ivan Prijatelj in s tem prvi dolo?il pesnikovo vrednost. Zbirki Pesmi in romance , Lirske pesmi in Pisma pa je leta 1967 zbral in uredil Du?an Pirjevec v zbirki Topol samujo? .

Pred Pirjevcem so se z Murnom ukvarjali ?e Oton ?upan?i?, ki je po njegovi smrti spesnil cikel z naslovom Manom Josipa Murna Aleksandrova , Nikolaj Omersa - objavil dve njegovi pesmi, Silva Trdina je leta 1933 iz njega doktorirala, kasneje pa so se mu ?e posve?ali Jo?e Snoj , Irena Novak Popov , Marko Juvan in Mimi Malen?ek , ki je v poklon Ketteju in Murnu napisala biografski roman Pojo?i labodi . Benjamin Ipavec je uglasbil kar nekaj njegovih pesmi.

Pesmi in romance , 1903

Poimenovanja [ uredi | uredi kodo ]

Po njem se imenujejo:

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Pesmi in romance . Ljubljana: L. Schwentner, 1903. ( COBISS )
  • Topol samujo? . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. ( COBISS )
  • Zbrano delo, 1-2 . Ur. Du?an Pirjevec. Ljubljana: DZS, 1954. ( COBISS )
  • Jo?e Snoj: Znameniti Slovenci: Josip Murn . Ljubljana: Zalo?ba Jaroslav Skru?ny, 1978. ( COBISS )
  • Mimi Malen?ek: Pojo?i labodi . Ljubljana: DZS, 1970-71. ( COBISS )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Knjiga Portal:Literatura

  1. 1,0 1,1 Brockhaus Enzyklopadie
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.