Joseph von Fraunhofer
Rojstvo	6. marec 1787 ( {{padleft:1787|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}} ) [1] [2] […] Straubing [d] , Volilna kne?evina Bavarska , Sveto rimsko cesarstvo [4]
Smrt	7. junij 1826 ( {{padleft:1826|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}} ) [1] [2] […] (39 let) Munchen , Kraljevina Bavarska , Nem?ka zveza [4]
Bivali??e	Nem?ija
Narodnost	nem?ka
Podro?ja	optika , fizika
Poznan po	Fraunhoferjeve ?rte

Joseph von Fraunhofer , nem?ki optik in fizik , * 6. marec 1787 , Straubing , Nem?ija , † 7. junij 1826 , Munchen , Nem?ija.

Fraunhofer je najbolj znan po odkritju temnih absorpcijskih ?rt v Son?evem spektru , sedaj znanih kot Fraunhoferjeve ?rte , ter po izdelovanju kakovostnega opti?nega stekla in objektivov za akromati?ne refraktorje .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Bil je sin steklarja. Pri enajstih letih je postal sirota. Kot vajenec je za?el delati pri strogem munchenskem optiku in steklarju Philippu Antonu Weichelsbergerju. Leta 1801 se je podrla delavnica, v kateri je stanoval, in je bil edini pre?iveli. Re?evanje je vodil Maksimilijan IV. Jo?ef, bavarski volilni knez (kasnej?i bavarski kralj Maksimilijan I. Jo?ef ). Knez je finan?no pomagal Frauhoferju in prisilil njegovega delodajalca, da mu je omogo?il iz?olati se.

Na kraju nesre?e je bil tudi tehnik in poslovne? Utzschneider , kar se je izkazalo za pomembno. Z denarjem, ki ga je prejel od kneza in pomo?i od Utzschneiderja, je lahko nadaljeval s ?olanjem in prakti?nim izobra?evanjem. Mladeni? je usodi dokazal, da je bil tedaj vreden njene milosti. Izu?il se je obrti in se sam ?e naprej vztrajno izobra?eval. Tako je deloval na podro?ju optike . Leta 1806 sta Utzscheider in von Reichenbach povabila Frauhoferja na svoj in?titut v Benediktbeuern , sukularizirani benediktinski samostan, ki se je ukvarjal z izdelovanjem stekla. Tu je odkril kako se izdeluje najbolj?e opti?no steklo na svetu in izna?el neverjetno to?ne postopke za merjenje razklona . Preu?il je, kako so zna?ilnosti stekla odvisne od priprave in s tem povzdignil steklarstvo v pravo umetnost. Na In?titutu je sre?al Pierrea Louisa Guinanda, ?vicarskega steklarskega tehnika, ki mu ga je predstavil Utzschneider. Leta 1809 je Frauhofer postal vodja mehanskega razdelka opti?nega in?tituta, istega leta pa je postal ?lan podjetja. Leta 1814 sta Guinand in von Reichenbach zapustila podjetje, tako da je Fraunhofer v podjetju postal solastnik, ime pa so spremenili v Utzschneider und Fraunhofer. Leta 1818 je postal predstojnik opti?nega in?tituta.

Izbolj?al je mnogo opti?nih instrumentov . Zaradi njegove izdelave odli?nih opti?nih instrumentov je Bavarska Angliji prevzela prvenstvo nad sredi??em opti?ne industrije. Tudi mo?je, kot je bil na primer Farady , tedaj niso bili sposobni izdelati stekla, ki bi se lahko kosal s Fraunhoferjevim.

Frauhofer je bil znan po svojih izredno kakovostnih opti?nih prizmah . Izbolj?al je akromati?ni objektiv daljnogleda in izdelavo opti?nega stekla. Izbolj?al je tudi postopek poliranja le? in zrcal opti?nih naprav . Veliko skrb je posvetil meritvam lomnega koli?nika stekel. To?no je premeril veliko razli?nih stekel, ker so bile med njegovimi vrhunskimi izdelki tudi akromati?ne le?e. Te so, kakor je pokazal Dollond , sestavljene iz dveh le? iz razli?nih stekel, v katerih se razli?ni lomni koli?niki za razne barvne svetlobe medseboj uravnavajo. Prave kombinacije pa je bilo mogo?e sestaviti le ob zelo dobrem poznavanju lomnih koli?nikov. Izdelal je naprave za merjenje valovnih dol?in svetlobe.

Med presku?anjem svojih prizem in raziskovanjem Son?evega spektra je leta 1814 odkril, po njem imenovane temne absorbcijske ?rte . ?e rahla nepravilnost v izdelavi prizme je toliko pokvarila lo?ljivost slike, da so se ?rte zabrisale. S tem se lahko morda pojasni, da jih Newton pri svojih raziskavah svetlobe s prizmo ni opazil. Opazil pa jih je 12 let prej leta 1802 Wollaston , vendar jih je videl le 7, medtem ko jih je Fraunhofer na?tel 574, dana?nji fiziki pa pribli?no 10.000. ^[5] Fraunhofer ni ostal samo pri opazovanju in ?tetju ?rt. Izmeril je lege najizrazitej?ih ?rt in jih leta 1817 ozna?il s ?rkami od A do K. Te oznake veljajo ?e danes. Dolo?il je njihove valovne dol?ine in pokazal, da se pojavijo vedno na istih mestih, ?e se jih gleda v neposredni son?ni svetlobi ali pa v odbiti svetlobi z Lune ali planetov . Pozneje je dolo?il lege ve? 100 ?rt.

Njegove raziskave loma in razklona svetlobe so vodile k iznajdbi spektroskopa in razvoju spektroskopije . Tudi pri tem se ni ustavil. Prizmo je postavil v gori??e daljnogleda, da bi preu?il spektre zvezd . Ugotovil je, da imajo tudi ti spektri temne ?rte, vendar premaknjene glede na Son?ev spekter. S tem je ?e skoraj imel veliko odkritje, ki pa se mu je izmuznilo. Izmuznilo se je tudi znanstvenemu svetu v celoti, saj se za njegova poro?ila o zadevi ni nih?e zmenil. ?ele Kirchhoff je pol stoletja kasneje iz teh ?rt dal fizikom, kemikom in astronomom izredno koristno orodje. Bunsen in Kirchhoff sta leta 1859 s spektrografom na prizmo odkrila, da so temne absorpcijske ?rte iz Son?evega spektra enake emisijskim ?rtam , ki jih v spektrih zvezd podajajo povsem dolo?eni kemi?ni elementi . Bunsen je pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske ?rte.

Fraunhofer je leta 1821 tudi prvi uporabil opti?no mre?ico za razklon svetlobe. Prvo mre?ico je izdelal iz tankih napetih ?i?k polo?enih tesno skupaj. Od njegovih ?asov so mre?ice ?e popolnoma nadomestile prizmo v spektroskopiji. Zdaj jih urezujejo kot vrsto finih zarez v stekleno ali kovinsko plo??ico. Njegovo delo na tem podro?ju sta nadaljevala Bunsen in Kirchhoff, ki sta utemeljila spektralno analizo .

Navkljub vsem dose?kom je Fraunhofer ostal za snobovski znanstveni svet le manjvredni tehnik in, ?e se je ?e smel udele?iti znanstvenih sre?anj, mu pravice do besede ali nastopa niso priznali. Leta 1823 je postal ?lan Akademije znanosti v Munchnu. Bil je predstojnik njenega oddelka za ohranjanje fizike. Za svoje podjetje je leta 1820 izdelal tudi mikroskop . Izdelal je tedaj najve?ji refraktor za novi observatorij v Pulkovem . S svojimi instrumenti je pomagal leta 1837 Besslu in leta 1840 von Struveju pri merjenju prvih zvezdnih paralaks . Z njegovim heliometrom je leta 1844 Bessel odkril nepravilnosti v gibanju Sirija A .

Naslednik Fraunhoferjevega podjetja, podjetje Merz und Mahler, je izdelalo daljnogled za novi berlinski observatorij , kjer je Galle leta 1946 v ozvezdju Strelca potrdil obstoj novega osmega planeta Neptuna . Verjetno zadnji objektiv za daljnogled, ki ga je izdelal Frauhofer, so dobavili za tranzitni daljnogled v Mestnem observatoriju v Edinburgu . Ta instrument je dokon?al Repsold po Fraunhoferjevi smrti.

?e pred dopolnjenim 40 letom je Fraunhofer umrl za jetiko . Kot mnogo tedanjih izdelovalcev stekla se je zastrupil s parami te?kih kovin. Verjetno so njegovi najvrednej?i steklarski recepti od?li z njim v grob. Na njegovem grobu je vklesan napis: ≫Pribli?al nam je zvezde≪ ( Approximavit sidera ). To je tudi res, kot je pozneje dokazal Kirchhoff. Pribli?al nam jih je, ne da bi za to potreboval velikanske daljnoglede.

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1822 mu je Univerza v Erlangnu na Pfaffov predlog podelila ?astni doktorat . Leta 1824 je prejel red za zasluge, postal je plemi? in ?astni me??an Munchna.

Poimenovanja [ uredi | uredi kodo ]

Po njem se imenuje asteroid notranjega glavnega pasu 13478 Fraunhofer .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Fraunhoferjev uklon
• Fraunhoferjevo dru?tvo

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Joseph von Fraunhofer

• Joseph von Fraunhofer na Catholic Encyclopedia (angle?ko)
• Joseph von Fraunhofer ? njegovo ?ivljenje in zapu??ina. Publikacija Fraunhoferjevega dru?tva (angle?ko)
• Utzschneiderjev in Fraunhoferjev mikroskop v Munchnu , izdelan leta 1820 (nem?ko)
• Utzschneiderjev in Fraunhoferjev daljnogled Arhivirano 2011-07-21 na Wayback Machine . (angle?ko)

Ta ?lanek o fiziku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u