John Zorn
John Zorn
Rojstvo	2. september 1953 ( {{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}} ) [1] [2] […] (70 let) New York [4] [1]
Dr?avljanstvo	ZDA
Poklic	skladatelj , jazz clarinetist , d?ezovski saksofonist , jazzovski pianist , glasbeni producent
Spletna stran
tzadik.com

John Zorn , ameri?ki skladatelj , instrumentalist in glasbeni producent , * 2. september 1953 , New York .

Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

Zorn je ameri?ki skladatelj in voditelj glasbene skupine. Igra saksofon in klarinet, hkrati dela kot glasbeni producent in je lastnik glasbene zalo?be Tzadik. Sodeloval je z mnogimi glasbeniki, zlasti na podro?ju neoklasike in jazza .

Biografija [ uredi | uredi kodo ]

Zorn je kot otrok igral klavir, kitaro in flavto. Med ?tudijem na fakulteti Webster se je, po navdihu Antonija Brakstona in svojega tamkaj?nega u?itelja Oliverja Lakea, nau?il igrati saksofon. Na za?etku svoje kariere se je zanimal za neoklasiko, v 70ih pa je preusmeril zanimanje k jazzu. Prekinil je formalno izobrazbo in se po dalj?i poti vrnil nazaj domov v New York, z namenom, da bi se v okolici jugozahodne manhattanske glasbene scene posvetil glasbenim projektom. Med tem ?asom se je pre?ivljal, med drugim, z delom v trgovini, ki prodaja gramofonske plo??e.

K njegovim zgodnjim vplivom spadajo: Brakston, Eugene Chadbourne, Ornett Coleman in Karlheinz Stockhausen. Zornovo glasbo lahko opi?emo kot obdelavo razli?nih glasbenih stilov, kot so: filmska glasba v risanih filmih, free jazz, hardcore ali judovska folklora. Zorn pogostokrat povezuje kratke glasbene sekvence v zelo hitrih zaporedjih. Leta 1975 je ustanovil Gledali??e glasbene optike in za?el skupaj delovati z Chadbourneujem, Tomom Coro, Wayneom Horvitzom, Pollyjem Bradfieldom in LaDonno Smith. Mednarodno prepoznavnost je dosegel v 80ih. V naslednjem desetletju je delal v New Yorku in Tokiu, kjer je napisal in uprizoril veliko del. Leta 1998 je za japonskega izvajalca Merzbow sproduciral album z naslovom 1930. Pri svojemu delu je Zorn ekspliciten. Nekateri njegovi projekti namre? nosijo judovske elemente. Ustanovil je glasbeno zalo?bo Tzadik. Pri tem je ustvaril tako imenovano ≫radikalno judovsko kulturo≪, kjer je odslovil Manifest radikalnega judizma svoje glasbe.

Razlo?il je:
≫Jud je vedno bil izvor dvojne vpra?ljivosti: vpra?ljivosti samega sebe in vpra?ljivosti `drugih`. Zato, ker mu nikoli ne bo ponujena mo?nost odnehanja biti jud, je prisiljen, izoblikovati vpra?anje svoje identitete. Zaradi tega se ?e od samega za?etka soo?a z diskurzivnostjo drugega, pogostokrat je njegovo ?ivljenje odvisno od tega. Pri?el sem do ugotovitve, da je jud nekdo, ki verjame naivno, da je sprejet, ?e nesebi?no prispeva k svoji gostujo?i kulturi. Smo izob?enci tega sveta. To je tisto, kar me navle?e na rod, kultura tujega izvora.≪  -John Zorn

2006 je bil nagrajenec Macarturjevega bratstva, ki se vsako leto podeli najbolj?emu posamezniku svobodnega izra?anja z ameri?kim dr?avljanstvom.

Glasbena dela [ uredi | uredi kodo ]

V knjigi Joachima-Ernsta Berendta in Guntherja Huesmanna so bila John Zornova dela razdeljena na osem velikih kategorij.

1. Prosta improvizacija: kjer se John Zorn pri sodelovanju s pozavnistom Jimom Staleyju posve?a ≫klasi?nemu vodniku do strate?kih albumov≪. Pri teh posnetkih je uporabil ra?jo pi??al (onomatopoeti?na pi??al).
2. Igra figur: so improvizacijsko prijazno oblikovana dela brez kon?ne kompozicije, kjer se komunicira s pomo?jo znakovne govorice. Vsak posamezni glasbenik lahko vpliva na njen razvoj. K ve?jimi igrami figur spadajo: zgodnja dela Lacrosse in hokej in Kobra serije, pri katerih instrumentacije in glasbeni ansambli prejemajo od dirigenta navodila v obliki znakovne govorice, ki jih po svoje interpretirajo . Navdih za Zorna so bila tu neoklasilna dela (npr. od Karheinza Stockhausena ali Pierrea Bouleza).
3. Figure kartote?nih kart: pri tej kategoriji Zornovih del prejmejo glasbeniki asociativna navodila, ki se nahajajo na kartote?nih kartah. K najpomembnej?im delom te kategorije spadajo Godard in Spillane. Novost ?rno-belega filma naj bi bil tu element s katerega so eklekti?ne kompozicije izhajale.
4. Mesto golih (Naked city): glasbena zasedba, ki je Zornu omogi?ila, da lahko estetiko podatkovnih kart oprizori v ?ivo. Ostali ?lani zasedbe so bili Bill Frisell, Wayne Horvitz, Fred Frith in Yamatsuka Eye. Njihova glasba se je skozi ?as vedno bolj gibala v smer Hardcora.
5. Povezava Hardcorea in svobodnega jazza: povezava teh dveh ?anrov je bila za Zorna po govoricah nekaterih podobna ?ok situacija kot u?inek glasbe njegovega idola Ornetta Colemana v 50tih. Tako igra z ve? ansambli (med drugim pozno mesto golih (Naked city), Painkiller in nazadnje trojec, Otroci lune (Moonchild trojec)) me?anica svobodnega Jazza, Hardcorea, Punka, Noisea in Death metala. Pogostokrat so bile objave s te kategorije v spremstvu kontroverze, ker so bila dela od Zorna nespodobna naslovljena, ovitke CD-jev pa so krasile grozovite slike.
6. Poklon velikim Jazz kulturam: Zorn je v teku svoje kariere pokazal spo?tovanje raznim jazz glasbenikom kot npr. Ornettu Colemanu, Hanku Mobleyu, Leeju Morganu in Sonnyu Clarku. Pri tem je odlo?eno mejil od tradicionalisti?nega Young-Lions gibanja od Wyntona Marsalisa, ki ga je opisal kot ≫rasizem.≪
7. Nova glasba: Posebej v 90tih je nastalo ve? kompozicij, ki jih je Zorn napisal za koncerte klasi?nih glasbenih ansamblov. Sem med drugim spadajo albumi Angelus Novus in Chimeras.
8. Radikalna judovska kultura( Radical Jewish Culture): Od za?etka 90tih se Zorn intenzivno posve?a obdelavi svojih umetni?ih, judovskih korenin. Tako sta nastala Masada Songbooks, kot tudi gibanje radikalno judovske kulture, ki je enako?asno tudi ime dolo?nih vrst pri Zornovi zalo?bi Tzadik.

Zorn je skomponiral tudi veliko filmske glasbe, delal za orkestre in ansamble, kot npr. Kronos Kvartet. Na njegovih zalo?bah Tzadik in Avant je veliko koli?ino albumov uigral in sproduciral.

V aktualni izdaji o Knjigi Jazza je John Zorn ozna?en kot izstopajo? in vpliven jazz- glasbenik sodobnega ?asa. To ovrednotenje je sicer zelo sporno, ker Zornova glasba nasploh ne izhaja iz afro-ameri?ke glasbene kulture. Kve?jemu ima le velik vpliv nad mno?ico. Zorn pri samemu sebi nepopustljivo zavra?a ozna?bo jazz-glasbenika.

Izbor pomembnih albumov [ uredi | uredi kodo ]

?1983: Locus Solus, Tzadik, z Wayneu Horvitzu, Artom Lindsayem
?1985: The Big Gundown, Tzadik, z Kronos Kvartetom, Timom Bernom, Billom Frisellom, Johnu Pattonu, Tootsu Thielemansu, Vernonu Reidu , Schelleyu Hirschom
?1987: Spillane, (Nonesuch), z Billu Frisellu, Albertu Collinsu, Ronaldu Shannonu Jacksonu, Melvinu Gibbsu in Kronos kvartetom
?1988: Spy Vs. Spy , (Elektra/Musician), z Timom Bernu, Markom Dresserjem, Joeyu Baronu
?1992: Kristallnacht , Tzadik, z Marku Feldmanu, Marcu Ribotu, Anthonyem Colemanu, Markom Dresserjem
?1992: V ?ivo z Knitting Factorya , (dela Knitting Factory), z Dougu Wieselmanu, Myru Melfordu, Marcu Ribotu
?1994: Masada: Alef,(DIW), z Daveom Douglasu, Gregom Cohenu, Joeyu Baronu
?1996: Bar Kokhba, Tzadik, z Daveom Douglasu, Chrisom Speedu, Johnu Medeskemu, Anthonyem Colemanom, Markom Feldmanu, Gregom Cohenu, Markom Dresserju
?1997: Filmworks Vol. VIII: 1997, Tzadik, z Masada String Trio, Marcom Ribotu, Anthonyem Colemanom, Cyro Baptisto, Kennyem Wollesenu
?1997: V ?ivoz Jeruzalema ,Tzadik, z Daveom Douglasu, Gregom Cohenu, Joeyu Baronu
?1998: Downtown Lullaby, Depth of Field, z Elliottu Sharpu, Waynu Horvitzu, Bobbyem Previteu
?2000: Masada: V ?ivo iz Seville 2000, Tzadik, z Daveom Douglasu, Gregu Cohenu, Joeyu Baronu

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Garhard Kaucic/Timothy Liegeti: Guy Debord John Zorn Friederike Mayrocker Philippe Sollers: tel quel jardins des plantes et D mots/scribble and voice. ? In: Die Grune F Abyss. Internationale polylinguale *Zeitschrift fur Grune Kultur/Politik. Nr.16b/1996, S. 117ff.
• Jazzthetik, Juli/August 1988: Interview mit Arne Schumacher
• Neue Zeitschrift Fur Musik, Februar 1991: Der Architekt der Spiele Interview mit Art Lange; Fruchte des (John) Zorn ? improvisierte Musik im Zeitalter der Simulation
• Jazz Podium, Mai 1995: Artikel von Mathias Baumel
• Neue Zeitschrift Fur Musik, Mai/Juni 1998: ?Radical New Jewish Culture“ ? Artikel von Peter Niklas Wilson
• Joachim-Ernst Berendt und Gunther Huesmann: Das Jazzbuch: Von New Orleans bis ins 21. Jahrhundert. S. Fischer, Frankfurt am Main 2011, ISBN 978-3-596-15964-2 .
• Richard Cook und Brian Morton: The Penguin Guide to Jazz on CD. 6 Auflage. Penguin Books, London 2002, ISBN 0-14-051521-6 .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]