Sir John Ross
Rojstvo	24. junij 1777 ( {{padleft:1777|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:24|2|0}} ) [1] [2] […] Stranraer [d]
Smrt	30. avgust 1856 ( {{padleft:1856|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [1] [2] [4] (79 let) London [5]
Dr?avljanstvo	Zdru?eno kraljestvo Velike Britanije in Irske   Kraljevina Velika Britanija
Poklic	raziskovalec , mornari?ki ?astnik , slikar , ?astnik , polarni raziskovalec , botanik

Sir John Ross , britanski admiral in raziskovalec Arktike , * 24. junij 1777 , Balsarroch , ?kotska , † 30. avgust 1856 , London , Anglija .

Kontraadmiral John Ross se je rodil v dru?ini Andrewa Rossa, duhovnika v Inchu blizu Stranraera v grofiji Wigtonshire . Pri devetih letih starosti je vstopil v Britansko kraljevo mornarico in do leta 1789 slu?il v Sredozemskem morju , kasneje pa v Rokavskem prelivu . Od leta 1808 je slu?il tudi v ?vedski floti .

?est let kasneje - leta 1818 - je bil postavljen na mesto prve od novega zaporedja odprav, ki jih je organizirala britanska Admiraliteta s ciljem raziskati Severozahodni prehod , morsko pot ob skrajni severovzhodni obali Amerike in skozi Beringov preliv . Moral je tudi opazovati tokove , bibavico , stanje ledenega pokrova, magnetizem ter ob poti zbirati vzorce. Aprila tega leta je Ross tako zapustil London z dvema ladjama in avgusta dosegel Lancastrsko o?ino v Kanadi .

Tu je ponovno preveril opazovanja, ki jih je njegov predhodnik William Baffin , prav tako Britanec, opravil pred dvema stoletjema . Vendar Ross ni napredoval zaradi prividov gora na koncu prehoda. Poimenoval jih je Crocker Hills in se vrnil v Anglijo kljub nasprotovanju nekaterih ?astnikov . Zapis o potovanju, objavljen leto kasneje, je osvetlil ta nasprotovanja ter zbudil dvome o obstoju Crocker Hills , kar je uni?ilo Rossov ugled. Po povratku je dosegel ?in kapitana .

Leta 1829 je priznal, da se je morda motil in prepri?al enega svojih prijateljev, kasnej?ega viteza Felixa Bootha , da je denarno podprl naslednjo odpravo, na kateri ga je spremljal tudi ne?ak James Clark Ross . Odpluli so maja istega leta, tokrat na parniku . Prepluli so Lancastrsko o?ino in dosegli predtem neraziskano obmo?je, kjer se je njihova ladja ujela v led. Posadka je tu obti?ala za ?tiri leta, med katerimi so s pomo?jo tamkaj?njih Inuitov raziskovali obmo?ja na severu in zahodu. Tako so odkrili tudi Severni magnetni te?aj na polotoku Boothia .

Leta 1832 so ladjo zapustili in odpe?a?ili na Somersetski otok k ladijski razbitini, ostali za odpravo Williama Edwarda Parryja pred mnogimi leti. Iz nje so zbili hi?o, v kateri so morali dvakrat prezimiti, preden so ledne razmere dopustile, da so s ?olni te ladje odpluli re?itvi naproti. Po naklju?ju so naleteli na britansko ladjo, ki jih je odpeljala domov. Ta prigoda in znanstvena ter etnolo?ka odkritja, ki jih je prispevala odprava, so Rossu prinesla dolgo iskani ugled.

Ob povratku je Ross prejel zlati medalji angle?kega in francoskega geografskega dru?tva ter ?tevilna tuja odlikovanja , med drugim vite?tvo polarne zvezde ?vedske . Naslednjega leta (1834) je bil povitezen tudi v domovini, sprejet pa je bil tudi v red kopeli .

Leta 1850 se je odpravil na svoje tretje polarno potovanje z nalogo poiskati izgubljeno odpravo sira Johna Franklina , vendar mu ni uspelo. Leta 1851 je dosegel ?in kontraadmirala. Po povratku se je naselil na ?kotskem in umrl v Londonu.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Biography at the Dictionary of Canadian Biography Online