John Lyly
Rojstvo	1554 [1] Kent
Smrt	18. november 1606 ( {{padleft:1606|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [2] London
Dr?avljanstvo	Kraljestvo Anglija
Poklic	dramatik , pisatelj , romanopisec , politik
Podpis

John Lyly (Lilly ali Lylie), angle?ki pisatelj , dramatik in politik , * 1553 / 1554 , Kent Anglija , † november 1606 , London . Najbolj je znan po svojih delih " Euphues: anatomija duhovitosti " (Euphues: The Anatomy of Wit, 1578) in " Euphues in njegova Anglija " (Euphues and his England, 1580). Njegov baro?no okra?en literarni stil, ki izvira iz njegovih prvih knjig in za katerega je zna?ilna pretirana raba tropov in figur , imenujemo evfuizem ^[3] .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

John Lyly je bil rojen v grofiji Kentu , v Angliji, leta 1553/1554, o?etu Petru Lyly in njegovi ?eni Jane Burgh (ali Brough). Kot prvi izmed osmih otrok je bil verjetn rojen v Canterburyju , kjer je bil njegov o?e zaposlen kot mati?ar pri nad?kofu Maththewu Parkerju , in kjer so zabele?ena rojstva njegovih bratov in sester med letoma 1562 in 1568. Njegov pradedek je bil slovni?ar William Lily .

Pri ?estnajstih je postal ?tudent na kolid?u Magdalen na Univerze v Oxfordu , kjer si je leta 1573 pridobil diplomo, dve leti kasneje pa je ?e magistriral. Leta 1574 je na istem kolid?u poskusil nadaljevati s podiplomskim ?tudijem, vendar je bil zavrnjen. Nekaj sicer pi?e o tem v prvem Euphuesu , vendar ne poda razloga, zakaj je bil zavrnjen. Kronist in zgodovinar Anthony Wood , ki je deloval stoletje kasneje, o tem zapi?e, da Lylyija ?tudij nikoli ni posebej zanimal in da je bil bolj pesni?ki tip ?loveka. ^[4]

Potem, ko je zapustil Oxford, kjer je dobil status duhovite?a, si je Lyly pridobil naklonjenost dvornika kraljice Elizabete I. Lorda Burghleyja . Lyly je postal zasebni tajnik Burghleyevega zeta Edwarda de Vereja, grofa Oxforda , dramatika, kateremu je posve?en drugi del Euphuesa . 1577 je ?e kazalo, da se je sprl s svojim za??itnikom okoli govoric o ve?ji vsoti mecenskega denarja, ki naj bi ga prejel bodisi od Lorda Burghleyja oziroma Elizabete I., ki pa so se izkazale za neutemeljene. Vseeno so bile mo?nosti, da bi se vklju?il v kraljevi dvor, s tem onemogo?ene. Leta 1578 je napisal prvi del Euphuesa , ki je iz?el naslednjo pomlad. Delo je takoj po?elo uspeh. Istega leta mu je bil priznam naziv Magistra umetnosti (Master of Arts, MA) na Univerzi v Cambridgu . Tudi iskanje prilo?nosti pri ceremoniarju Edmundu Tylneyju , ki je skrbel za kraljeve slovestnosti, mu ni prineslo ?eljenega u?inka. Druga?e je bilo z literarno javnostjo, ki se ji je priljubil ?e drudi del Euphesa (1580).

Za nekaj ?asa je Lyly veljal za najbolj popularnega in modnega med angle?kimi avtorji, in je u?ival je ?ast avtorja ≫nove angle??ine≪. Po objavi Euphuesa se zdi, da je Lyly popolnoma opustil obliko novele, in se posvetil skoraj le izklju?no pisanju dramatike s prete?no istimi lahkotnimi in duhovitimi vsebinami. Drami Campaspe ter Sapho in Phao sta bili uprizorjeni pred kraljico leta 1582. Vsega skupaj jih je bilo uprizorjenih pred kraljicoje verjetno osem Lylyijevih iger, ponovljene so bile tudi pred ?ir?o javnostjo v Blackfriars Theatre. Posko?ni ?ivi in barviti dialogi, pogosta namigovanja na osebe in dogodke so bile zna?ilnosti tudi teh dram, javnosti pa je ta lahkotnost ugajala.

Nekaj let je bil tudi predstavnik spodnjega doma parlamenta za razli?na okro?ja: za Hlindon leta 1580, za Aylesbury 1593, za Appleby leta 1597 in ?e drugi? za Aylesbury leta 1601. V letih 1588-89 puritanski anonimni avtor, ki se je podpisal pod imenom Martin Marprelate v ve? traktatih napadel Anglikansko cerkev . Ti spisi so kro?ili skrivoma, enega pa je dobil Lyly, ki je anonimno objavil protiodgovor na obto?be, Pappe with an hatchet ^[5] Kljub temu da je to objavil anonimno, je dokaze o avtorstvu mo?no razbrati v ve? drugih delih in v raznih namigovanjih v Lylyjevih lastnih igrah.

V istem obdobju je verjetno napisal svojo prvo peticijo kraljici Elizabeti, v kateri ni skrival ?elje, da bi se zaposlil v Uradu za slovesnosti ( Master of the Revels ), ki pa ga je ve? kot uspe?no vodil ceremoniar Edmund Tylney in to ?e nadaljnjih 31 let. Napisal je ?e eno peticijo, datuma obeh pa sta neznana.

V drugi peticiji leta 1593 je Lyly opisal svoje globoko razo?aranje, saj se je leta in leta trudil, slu?il svoji kraljici, ves ?as imel upanje, verjel je praznim obljubam, ne glede na to pa je vse vodilo nikamor. Lylyijeva nadaljnja usoda na dvoru ni znana, vsekakor mu ni uspelo dose?i ?elene slu?be dvornega ceremoniarja. Da bi mu kraljica Elizabeta kak?no tola?ilno nagrado, ni nikakr?nih dokazov. Po 1590 je njegova literarna popularnost drasti?no upadla. Ljudje so se naveli?ali pretirano izumetni?enega sloga. Umrl je reven in zanemarjen v zgodnjem delu vladanju Jakoba I. Stuarta . Pokopan je bil v Londonu v St Batholomew-the-Less 20. novembra 1606. Bil je poro?en, imel je dva sinova in h?er.

?eprav je Euphues Lylyijevo najbolj znano in vplivno delo v Elizabetinskem obdobju, so njegova dela zdaj ob?udovana zaradi fleksibilne uporabe dramati?ne proze in elegantnih vzorcev njihove konstrukcije.

Komedije [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1632 je zalo?nik Edward Blount izdal ?est dvorni komedij (Six Court Comedies), prvo tiskano zbirko Lylyjevih iger. V besedilu se pojavijo v naslednjem zaporedju:
? Endymion (1591)
? Campaspe (1584)
? Sapho and Phao (1584)
? Gallathea (1592)
? Midas (1592)
? Mother Bombie (1594)

Ostale Lylyijeve igre vklju?ujejo Love's Metamorphosis (?eprav je natisnjen leta 1601, gre verjetno za njegovo najzgodnej?e delo ? ohranjena verzija je verjetno prenova originalne verzije) in The woman in the Moon , prvi? natisnjena leta 1597. Vse razen zadnje so prozna dela. Deli A warning for Faire Women (1599) in The Maid's Metamorphosis (1600) so pripisani Lylyiju, vendar na nezanesljivih virih.

Prve izdaje vseh iger so iz?le med 1584 in 1601, ve?ina od njih pa med 1584 in 1592, ki so bila Lylyijeva najuspe?nej?a ustvarjalna leta. Njegova pomembnost kot dramatika je bila zelo razli?no ocenjena. Njegovi dialogi so ?e vedno zelo dale? od Shakespearovih , vendar je hkrati velika prednost v nenadnosti in dinami?nosti, ki so iz?la pred njim; predstavlja velik korak v angle?ki dramati?ni umetnosti. Shakespearjev slog je postal okretnej?i in manj pedantnej?i ?ele s komedijama Dvanajsta no? ali Kar ho?ete (Twelfth Night, 1601) in Mnogo hrupa za ni? (Mucho Ado about Nothing, 1598/99).

Ena ali dve pesmi, predstavljeni v njegovih igrah, sta postali splo?no priljubiljeni in nakazujeta na njegov pesni?ki talent. Lylyijeve drame bi mogo?e bile nezanimive, plehke, izumetni?ene in puste za dana?nje ob?instvo, kar pa ne dolo?a njegovega statusa kot dramatika: miti, ki jih je vklju?eval v svoje drame, so se vklju?evali v takratno dru?beno in dvorno okolje, zato vsebujejo namigovanja na v razne aferice in spletke, ki so bile takrat aktualne. ravzaprav sta bila njegov ugled in popularnost kot dramatika pomembna. Marsikdo, ki se je sprl z njim, se je bal, da bi ga Lyly posredno vklju?il v kak?no od njegovih komedij in bi ga ob?instvo potem prepoznalo. Dramatik naslednje generacije Ben Jonson ga imenuje za enega izmed najpomembnej?ih rivalov, ki jih je zasen?il Shakespeare. Lyly je v omejenem smislu vplival na igre Williama Shakespeara, ?e posebno na romanti?ne komedije. Lylyijeva Ljubezenske preobrazbe (Love's Metamorphosis) je imela velik vpliv na Shakespearjevo Ljubezni trud zaman (Love's Labour's Los), in Gallathea na Sen kresne no?i (A Midsummer Night's Dream). Leta 2007 je Primavera Productions v Londonu na odru uprizorila Gallatheo (re?ija Toma Littler).

Poleg iger je Lyly napisal in organiziral vsaj en dvorni ples v maskah z igranjem vlog za kraljico Elizabeto I., ki je bila izvedena med 28. in 29. julijem 1602. Lyly je bil predlagan za avtorja ?tevilnih drugih dvornih zabav v 90-ih letih 16. stoletja.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Works by or about John Lyly @ Internet Archive
• John Lyly @ Project Gutenberg (A 1905 study by J. Dover Wilson)
• Euphues: the anatomy of wit; Euphues & his England @ Internet Archive