Johann Sebastian Bach
Rojstvo	21. (31.) marec 1685 [1] [2] [3] Eisenach , vojvodstvo Sa?ka-Eisenach [d] , Sveto rimsko cesarstvo [4] [5] […]
Smrt	28. julij 1750 ( {{padleft:1750|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}} ) [7] [2] […] (65 let) Leipzig , Sa?ka , Sveto rimsko cesarstvo [9] [5] [10]
Dr?avljanstvo	vojvodstvo Sa?ka-Eisenach [d]   Sveto rimsko cesarstvo
Poklic	skladatelj , organist , ?embalist , violinist , dirigent , zborovodja , koncertni mojster , muzikolog , glasbeni pedagog , virtuoz , ?olski u?itelj
Podpis

Johann Sebastian Bach , nem?ki skladatelj in organist , * 21. marec 1685 (J.k.) , Eisenach , Nem?ija , † 28. julij 1750 (G.k.) , Leipzig , Nem?ija.

Johann Sebastian Bach je bil skladatelj in organist v obdobju baroka in je splo?no priznan kot eden izmed najbolj?ih skladateljev vseh ?asov. Njegova dela, znana po intelektualni globini, tehni?ni zahtevnosti in umetni?ki lepoti, so navdihovala skoraj vse evropske glasbenike od Mozarta do Schonberga .

Izhajal je iz zelo muzikalne rodbine, v kateri so bili skoraj vsi skladatelji ali organisti. ?ivel je skromno, ?eprav je dobil ve? priznanj. Slu?boval je kot dirigent in organist na ve? nem?kih dvorih in v znanih cerkvah . Uveljavljen je bil predvsem kot orgelski virtuoz , isto?asno pa je delodajalca ( plemi?a ali cerkev ) oskrboval s potrebnimi skladbami .

V svojem dolgem in plodnem ?ivljenju je ustvaril izredno veliko skladb, od enostavnih do celove?ernih oratorijev . Skladal je za vse instrumente, glasove, orkestre in vokalne zasedbe in je bil gotovo najbolj univerzalen skladatelj vseh ?asov . V smislu kontrapunkti?ne invencije in instrumentacije je do popolnosti razvil slogovne zna?ilnosti baro?ne glasbe, predvsem v okviru koncertov , fug , kantat in partit oziroma suit .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

.J. S. Bach se je rodil 21. marca 1685 v Eisenachu kot najmlaj?i sin dvornega in mestnega glasbenika Johanna Ambrosiusa Bacha (1645-1695). Turin?ka dru?ina Bach se je ?e takrat pona?ala z dolgoletno glasbeno tradicijo. Prvi je omenjen Hans Bach (rojen okrog 1520), njemu pa sledi triinpetdeset glasbenikov, mestnih piska?ev, organistov in kantorjev . J. S. Bach je sam sestavil rodoslovno drevo svoje dru?ine, na vidno mesto je postavil svojega pradeda Veita Bacha († 1619), peka iz Wechmarja pri Gothi , spretnega lutnjarja, ki se je izselil na Mad?arsko , a so ga od tam kot luteranca spet izgnali.

Pri u?enju glasbe ga je poleg o?eta podpirala tudi njegova mati Elizabeta, rojena Lammerhirt, krznarjeva h?i iz Erfurta . Toda star?i mu niso mogli dolgo pomagati, kajti z devetimi leti je izgubil mater in kmalu nato ?e o?eta. V rejo ga je vzel njegov starej?i brat Johan Christoph , organist v Ohrdrufu . Pri njem se je dodobra spoznal s Pachelbelovimi orgelskimi skladbami. Od 1700 je obiskoval latinsko gimnazijo v Luneburgu , kjer sta nanj vplivala organista Georg Bohm in John Jakob Loewe .

Pri osemnajstih letih je ?e izobra?en organist, ?embalist in violinist, sprejel prvo slu?bo v Weimarju pri princu Johanu Ernstu ?? . To je bilo njegovo prvo ustvarjalno obdobje.

?eprav se je zaposlil kot violinist, so ga bolj pritegnile orgle, tako da je ?e istega leta postal organist v Arnstadtu . Oktobra 1705 je od?el na enomese?ni ?tudijski dopust v Lubeck , kjer je veliki orglarski mojster, osemin?estdesetletni Dietrich Buxtehude (1637-1707) prirejal dale? naokoli znane ≫glasbene ve?ere≪. Dvajsetletnega Bacha je tako navdu?il, da je podalj?al svoj dopust. Uvedel ga je v skrivnosti severnonem?kih fantasti?nih toccat in koralnih prediger . Morda je imel celo najve?ji vpliv na Bachovo muziciranje in ustvarjanje.

Ko se je februarja 1706 vrnil v Arnstadt, so ga grajali zaradi prekora?itve dopusta, ?e bolj pa zaradi novega stilnega pristopa v njegovih kompozicijah. Kritiki tedanjega ?asa so dejali da je Bach pod vplivom Buxtehudeja ≫v koralu ustvarjal ?udne variacije in prime?al mnogo tujih tonov, ob tem, da je v bo?ji hi?i spotakljivo muziciral≪. S takimi o?itki se je Bach te?ko sprijaznil, zato je ob prvi priliki sprejel mesto organista v cerkvi Svetega Bla?a v Muhlhausnu . Tam se je leta 1707 poro?il s svojo sestri?no v drugem kolenu Marijo Barbaro Bach , ki mu je rodila sedem otrok. Trije so zgodaj umrli, najstarej?a sinova Wilhelm Friedemann in Philipp Emanuel , pa sta postala slavna skladatelja in naslednika svojega o?eta.

Leta 1717 se je zaposlil pri knezu Leopoldu Anhaltskem v Kothenu kot dvorni kapelnik. Knez je bil velik ljubitelj umetnosti, predvsem posvetne glasbe (ker je bil dvor reformiran, Bach skoraj ni pisal cerkvene glasbe), in postala sta velika prijatelja. Kothensko obdobje je eno sre?nej?ih v Bachovem ?ivljenju. Na voljo je imel kapelni orkester z osemnajstimi dvornimi glasbeniki. Zanj je napisal najve?ja instrumentalna dela, predvsem ≫?est Brandenbur?kih koncertov ≪. V tem obdobju so nastale tudi klavirske skladbe za sina Wilhelma Fridermanna ≫Clavier-Buchlein≪ (Klavirska knji?ica) ter prvi del ≫Dobro ugla?enega klavirja≪.

Sre?o je nenadoma prekinila ?enina smrt. Ker so otroci potrebovali mater, postavni J. S. Bach pa ?eno, se je leta 1721 poro?il s trobenta?evo h?erko Anno Magdaleno Wilcken , ki je bila zelo muzikalna, sposobna ?embalistka in pevka predvsem pa ljube?a mati (tudi otrokom iz prvega zakona). V skoraj tridesetletnem zakonu je rodila trinajst otrok, devet jih je umrlo ?e v rosni mladosti, oba najmlaj?a sinova, Johann Christoph Friderick in Johann Christian pa sta - kot oba starej?a brata - ?e danes cenjena skladatelja.

Istega leta kot Bach se je poro?il tudi njegov delodajalec Leopold. Najbr? je nova kneginja razdrla prijateljstvo med glasbenikom in knezom . Povrh pa je ?e zelo pogre?al orgle in cerkveno glasbo. Leta 1723 je nastopil novo slu?bo. Knez ga je sicer nerad odpustil, toda raz?la sta se prijateljsko. Za?elo se je tretje najbogatej?e obdobje, krona Bachovega ?ivljenja. Postal je kantor v cerkvi svetega Toma?a v Leipzigu . Leipzig je bil tedaj bogato in cveto?e mesto, nem?ko velesejemsko sredi??e z univerzo in sede?em najpomembnej?ih tiskarn in zalo?b, skratka zelo kulturno okolje, ki je s svojimi 30.000 prebivalci predstavljalo velemesto v primerjavi s kothenskim dvorom. Toda Bach se je dolgo obotavljal, preden je sprejel to slu?bo. Ni se mu zdelo ≫dostojno, da bi iz kapelnika postal kantor≪, je zapisal. Tudi pla?a 700 tolarjev je bila v velikem mestu precej skromna, dol?nosti pa ?tevilne. Kot ≫director musice≪ je moral v mestnih cerkvah ob nedeljah skrbeti za glasbo, pou?evati u?ence tudi latin??ino in opravljati nadvse nadle?na nadzorstva. Toda velike mo?nosti za muziciranje so to izravnale.

V Leipzigu je izvedel svoje veli?astne pasijone (v celoti sta se ohranila ≫ Janezov ≪ in ≫Matejev≪), motete in ve?ino izmed svojih 300 kantat (kantate so bile tedaj zelo popularna glasbena oblika: naro?ali so jih ob rojstvih, porokah in smrtih). Nekatere izmed najbolj?ih kantat je Bach napisal po naro?ilu. V tem obdobju je ustvaril drugi del ≫ Dobro ugla?enega klavirja ≪, ≫Bo?i?ni oratorij≪, ≫Glasbeno ?rtev≪ in ≫ Umetnost fuge ≪.

Leta 1749 , ga je zadela kap , odpovedal mu je vid, dve ponesre?eni ≫operaciji≪ angle?kega zdravnika Johna Taylorja pa sta ga povsem oslepili. 28. julija 1750 je slep in paraliziran preminil v Leipzigu.

Pomen Bachove glasbe [ uredi | uredi kodo ]

Poleg Handla predstavlja Bach izjemno glasbeno osebnost ob koncu poznega baroka. Zdru?il je stoletja star razvoj zahodne glasbene kulture. Veli?ina njegovega ustvarjanja ni v ≫novih≪ glasbenih oblikah, marve? v enkratnem iz?rpanju tradicionalnih oblik. Skomponiral je za celo knji?nico glasbe, ki ji ni primere ne po razse?nosti in ?e manj po umetni?ki vrednosti. Bachovo delo je bilo po njegovi smrti v ?iroki javnosti docela pozabljeno. Spomin nanj je ?ivel samo v krogu njegovih sinov, u?encev in posameznih poznavalcev.

Odkrivati so ga za?eli ?ele po letu 1802 , ko je nem?ki muzikolog Forkel objavil njegov ?ivljenjepis. ≫Ob tem vzvi?enem geniju≪ je napisal, ≫tem kralju nem?kih in tujih glasbenikov, so vsi pritlikavci.≪ Ko je leta 1829 komaj dvajsetletni Felix Mendellsohn dirigiral Berlinski pevski akademiji pri izvedbi ≫Pasijona po Mateju≪, se je svet kon?no zavedel njegovega genija. Leta 1833 je izvedba ≫Pasijona po Janezu≪ ?e stopnjevala to zavest in ga naredila nesmrtnega. Ob stoletnici smrti (1850) se je Bachova dru?ba lotila popolne kriti?ne izdaje vseh njegovih del in ve? kot deset urednikov je delalo petdeset let, da je pregledalo vse, kar je zapisal Bach (vsi njegovi rokopisi niso ohranjeni), v ?asu njegovega ope?anega vida so ve?ino partitur zapisali Anna Magdalena, Wilhelm in drugi sinovi.

Glasbene datoteke [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• ?tevil?na abeceda Johanna Sebastiana Bacha
• seznam glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha
• seznam nem?kih skladateljev
• seznam baro?nih skladateljev
• seznam nem?kih orglavcev

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ The Guardian ? UK : GMG , 2014. ? ISSN 0261-3077
   d:Track:Q11148 d:Track:Q2665980 d:Track:Q145
2. ↑ ^{2,0 2,1} data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
   d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
3. ↑ Arhiv likovne umetnosti ? 2003.
   d:Track:Q10855166
4. ↑ Record #11850553X // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
   d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
5. ↑ ^{5,0 5,1} Archivio Storico Ricordi ? 1808.
   d:Track:Q3621644
6. ↑ AllMusic ? 1991.
   d:Track:Q31181
7. ↑ Record #11850553X // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
   d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
8. ↑ SNAC ? 2010.
   d:Track:Q29861311
9. ↑ Бах Иоганн Себастьян // Большая советская энциклопедия : [в 30 т.] ? 3-е изд. ? Moskva : Советская энциклопедия , 1969.
   d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
10. ↑ Katalog Nem?ke nacionalne knji?nice
    d:Track:Q23833686

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Johann Sebastian Bach

• Bachov arhiv v Leipzigu (spletna stran v angle??ini in nem??ini)