Joan Miro , katalonski slikar , kipar in lon?ar , * 20. april 1893 , Barcelona , Katalonija , ?panija , † 25. december 1983 , Mallorca , ?panija.

Joan Miro
Rojstvo	20. april 1893 ( {{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) [1] [2] […] Barcelona [1] [3] […]
Smrt	25. december 1983 ( {{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:25|2|0}} ) [2] [5] […] (90 let) Majorka [4] [7] [8]
Dr?avljanstvo	?panija [1] [3] […]
Poklic	slikar , litograf , keramik , kipar , oblikovalec po?tnih znamk , oblikovalec tapiserij , oblikovalec , scenograf , grafik , tekstilni umetnik , vizualni umetnik
Podpis

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Miro se je rodil leta 1893 kot sin zlatarja v Barceloni . Na o?etovo ?eljo si je pridobil trgovsko izobrazbo, a je ob tem obiskoval tudi likovni pouk. Med letoma 1910 in 1911 je delal kot ra?unovodja, dokler ni do?ivel ?iv?nega zloma, kar je o?eta prepri?alo, da je trgovski poklic za Miroja neprimeren.

Po tem je leta 1912 za?el ?tudij na Akademiji za umetnost v Barceloni. Leta 1920 je prvi? odpotoval v Pariz, kjer se je izpopolnjeval v risanju na akademiji La Grande Chaumiere . 1926 je skupaj z Maxom Ernstom delal scenografijo za igro Romeo in Julija . Istega leta mu je umrl o?e. Leta 1927 se je preselil v Cite des Fusains, kjer je imel za sosede tudi slavne Maxa Ernsta, Jeana Arpa in Pierra Bonnarda . Leta 1928 je spoznal kiparja Alexandra Calderja , s katerim sta ustvarila tesno prijateljstvo, ki je imelo velik vpliv tudi na Mirojevo ustvarjanje. Oktobra 1929 se je poro?il s Pilar Juncosa v Palmi de Mallorca . Po vrnitvi v hi?o njegovega otro?tva leta 1932, je leto kasneje spoznal Vasilija Kandinskega . Po ?elji njegove mame je leta 1944 za?el z izdelovanjem bronastih skulptur in z delom s keramiko .

Leta 1956 se je Miro preselil v Palmo de Mallorca. Pri gradnji mu je pomagal svak in Miro se je leta 1958 s svojo ?eno lahko vselil v novo domovanje Son Abrines . V istem letu si je z Guggenheimovo mednarodno nagrado pridobil ?e Son Boter , ki je bila prvotno na?rtovana kot kiparska delavnica, a je kasneje postala Mirojev drugi slikarski atelje. Gradnjo delavnic je prevzel Mirojev dober prijatelj Josep Lluis Sert , direktor Graduated Scholl of Design na harvardski univerzi, ki je veljal za glasnika evropske avantgardne arhitekture. Miroju je ustvaril poeti?no in funkcionalno sobo, v kateri je le-ta svoj umetni?ki proces pripeljal do najvi?je to?ke.

Miro je umrl 25. decembra 1983 v Palmi de Mallorca in bil sve?ano pokopan v dru?inski grob. Njegova edina h?i Maria Dolors Miro Juncosa , ?astna predsednica Mirojevega sklada v Palmi in Barceloni je umrla decembra 2004 v istem kraju kot njen o?e.

Zaradi skrbi, da bi bilo njegovo delo pozabljeno, je Miro del svoje lastnine kot darilo podaril mestni upravi Palme de Mallorca . V ?ast darilu je bil leta 1981 ustanovljen sklad Fundacio Pilar i Joan Miro a Mallorca .

Izbor priznanj [ uredi | uredi kodo ]

• velika nagrada za grafiko, Benetke, 1954
• imenovanje za satrapa na College de Pataphysique v Parizu, 1957
• mednarodna Guggenheimova nagrada, 1958
• ?astni doktorski naziv na Harvard University , 1968

Izbor del [ uredi | uredi kodo ]

• Karneval harlekinov, 1925
• Kompozicija (Majhno vesolje), 1933 ( Fondation Beyeler , Basel )
• Nocturne, 1935 ( Cleveland Museum of Art )
• Sede?a ?enska, 1938
• Pesnica, 1940
• ?lovek in pes pred soncem, 1949 ( Kunstsammlung Basel )

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Joan Miro

• Fundacio Joan Miro - Barcelona Arhivirano 2008-04-19 na Wayback Machine .
• Fundacio Pilar i Joan Miro a Mallorca