Jesenice
(
izgovorjava
(
pomo?
·
info
)
) so
mesto
s 13.611 (2022) prebivalci in sredi??e
Ob?ine Jesenice
v Republiki Sloveniji. Na Jesenicah ?ivi skoraj 2/3 prebivalcev ob?ine, skupaj z okoli?kimi urbanimi naselji pa ve? kot 9/10. Delijo se na naslednje predele, nekdanja samostojna naselja: Sava,
Stara Sava
, Kurja vas,
Murova
, Plav?, Seno?eti,
Podme?akla
, Borovlje?, Trebe?? medtem ko sta se naselji
Koro?ka Bela
in
Slovenski Javornik
leta 1998 ponovno osamosvojili. Zahodno od Jesenic je ve?je naselje
Hru?ica
, ki prav tako sodi v ?ir?e urbano obmo?je mesta; to skupaj ?teje skoraj 20.000 ljudi. Upravna enota (nekdanja ob?ina) Jesenice pa poleg istoimenske ob?ine obsega ?e ozemlja ob?in
Kranjska gora
in
?irovnica
, ki imajo skupaj preko 30.000 prebivalcev. Na Jesenicah je tudi regionalna
Splo?na bolni?nica Jesenice
z urgentnim centrom ter ?portna
Dvorana Podme?akla
, ki je zlasti pomembno hokejsko sredi??e.
Menjava rodbin in nastanek Kranjske industrijske dru?be
[
uredi
|
uredi kodo
]
Jesenice na
Valvasorjevem
bakrorezu
Gospodarsko pomemben je nagel napredek na podro?ju ?elezarstva in s tem povezana menjava lastnikov dolo?enih fu?inskih obratov. Leta 1766 je namre? rodbino Bucellenijev na Savi zamenjala rodbina
Ruard
, leta 1752 pa je plav?ke in javorni?ke obrate prevzela dru?ina
Zois
. Neke organizirane oblike poslovanja med rodbinama sicer ni bilo, kljub temu pa so oboji do?ivljali razcvet. Toda tudi temu je sledila doba stagnacije, s prodiranjem kapitalisti?nega liberalizma.
Gorenjske
fu?ine
so postajale sredi 19. stoletja, v svetovnem merilu, vse bolj zastarele in pojavila se je potreba po posodabljanju. Za kaj takega je bila potrebna velika koli?ina finan?nih sredstev, ki pa jih ne rodbina Zois ne rodbina Ruard nista imeli. Pomo? sta poiskali pri ljubljanskih bankirjih in rodbini Luckmann. Ti so poleg posodobitve tedanjih fu?in vlo?ili svoj denar tudi v ustanovitev nove delni?ke dru?be, ki so jo leta 1869 pod imenom
Kranjska industrijska dru?ba
(KID) vpisali v trgovski register z ustanovnim kapitalom 600.000 goldinarjev. Dru?beniki so bili Luckmanni in Zoisi pozneje pa tudi Ruardi. Leta 1873 so s skupnimi mo?mi odkupili ?elezarne v Tr?i?u, dejavnost pa so ?ez eno leto raz?irili ?e na podro?je Hrva?ke.
S tem so se prvi? zdru?ile vse fu?ine na Gorenjskem pod skupnim upravnim in tehni?nim vodstvom. Upravni sede? KID-a je bil v Ljubljani, gospodarski pa na Jesenicah. Prvi predsednik dru?be je bil Michelangelo Zois, tehni?ni ravnatelj pa Karl Luckmann. Najve?ji uspeh v tem obdobju je bilo odkritje postopka za pridobivanje
feromangana
v javorni?kem plav?u. Za postopek so prejeli na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 zlato kolajno in prakti?no ?ez no? postali sredi??e svetovnega zanimanja. ?elezarna je s tem postala pionir in tehni?ni izumitelj v zgodovini ?elezarstva.
Potem ko je Kranjska industrijska dru?ba v
Trstu
zgradila nove plav?e, ki so proizvajali bolj?i in cenej?i
grodelj
, so zastarele savske in javorni?ke plav?e leta 1897 in 1904 ugasnili ter uvedli predelovalne obrate ter Siemens-Martinove pe?i.
Kljub uspehom KID na tehnolo?kem podro?ju pa je bilo prisotno nezadovoljstvo delavcev, saj je bil njihov polo?aj dokaj slab. Delali so tudi po deset ur na dan, ne glede na spol. Otroci in ?enske so za enako delo kot mo?ki prejemali le polovi?en zaslu?ek.
Vlak na jeseni?ki ?elezni?ki postaji
Leta 1870 so skozi Jesenice speljali ?elezni?ko progo Ljubljana?Trbi?, mesto pa je dobilo svoj prvi kolodvor. Skozi kraj je tekla tudi proga do Beljaka, ki je potekala ?ez karavan?ki ?elezni?ki predor. Veliko ?tevilo Jeseni?anov je pri polaganju tirov in gradnji
karavan?kega predora
izgubilo ?ivljenje. Poleg te proge so skozi Jesenice speljali tudi karavan?ko-bohinjsko progo, ki jo je leta 1906 odprl avstrijski prestolonaslednik
Franc Ferdinand
. ?elezni?ke proge so mestu prinesla dotok prebivalstva in tudi ?iritev ?elezarstva
Prebivalstvo, kultura in politika ob koncu 19. in v za?etku 20. stoletja
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na Jesenicah so konec 19. stoletja za?eli rasti najmodernej?i ?elezarski objekti, ki so trg spreminjali v mesto tudi s pritokom novega prebivalstva. Najve? delavcev je pri?lo iz Bohinja, Sel?ke doline, okolice Kamnika, Koro?ke, zgornje ?tajerske, nekateri pa celo iz Porurja, Porenja, Westfalije, gornje ?lezije, Poljske in ?e?ke. Imigranti so za?eli graditi hi?e v bli?ini tovarne, nastajala pa so tudi prva delavska naselja, kot je Nova vas, ki so povzro?ila tudi odpiranje gostiln, trgovin in obrtnih lokalov. S tem dotokom prebivalstva se je pri?elo bolj ?ivahno kulturno delovanje, saj so prebivalci ustanavljali razna dru?tva, kot je prvo bralno in pevsko dru?tvo (ustanovljeno leta 1885), s podporo tedanjega ?upana Antona Trevna.
Delavci so ustanovili kulturno-prosvetno dru?tvo in sicer Katoli?ko delavsko dru?tvo , ki je imelo sede? v gostilni 'Pri Markotu'. To dru?tvo se je pozneje preselilo v lasten Katoli?ki delavski dom na Savi. Jeseni?ani so ustanovili tudi klub pip?arjev, in sicer leta 1905, leto kasneje pa Gledali?ko dru?tvo, za katerega je imel najve? zaslug hranilni?ki uradnik Jakob ?picar. Poleg tega so praznovali tudi razne praznike ter prirejali
sejme
, ki so bili dodatna popestritev. Prav tako sta bila na Jesenicah, okoli leta 1870, odprta dva ?ivalska vrtova z divjadjo pa tudi opicami. Pozneje so oba ukinili ter ?ivali prodali v Ljubljano in na Dunaj.
V prvem desetletju 20. stoletja so se izoblikovale tri lokalne organizacije klerikalne, liberalne in socialdemokratske
politi?ne stranke
, ki so organizirale svoja kulturna in telovadna dru?tva. Tako sta bili leta 1904 in 1906 ustanovljeni telovadni dru?tvi
Sokol
in Orel.
Kulturne znamenitosti Jesenic
[
uredi
|
uredi kodo
]
- Natalija ?tular,
Od trga do mesta Jesenice : kratka zgodovina mesta Jesenice
Jesenice 1999
- Kru?i?, Marjan (2009).
Slovenija: turisti?ni vodnik
. Zalo?ba Mladinska knjiga.
COBISS
244517632
.
ISBN
978-961-01-0690-6
.
|
|---|
| Naselja
| |
|---|
| Predeli
| |
|---|
| Znamenitosti
| |
|---|
| Verski objekti
| |
|---|
| Osebnosti
| |
|---|
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|