Jean-Yves Le Drian
Minister za Evropo in zunanje zadeve
Na polo?aju 17. maj 2017 ? 20. maj 2022
Premier	Edouard Philippe Jean Castex
Predhodnik	Jean-Marc Ayrault
Naslednik	Catherine Colonna
Osebni podatki
Rojstvo	30. junij 1947 ( {{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [1] [2] […] (76 let) Lorient [1] [2]
Narodnost	French
Politi?na stranka	Socialisti?na stranka (1974?2018) neodvisen (2018 - present)
Alma mater	University of Rennes 2
Poklic	politik , zgodovinar , prejemnik pokojnine
Podpis

Jean-Yves Le Drian (francoska izgovorjava: [??.iv l?.d?i (j) ?.]; francoski politik ; * 30. junij 1947 , Lorient , Francija .

Med letoma 2017 in 2022 je bil na polo?aju ministra za Evropo in zunanje zadeve Francije. Pred tem je bil med letoma 2012 in 2017 obrambni minister pod predsednikom Francoisom Hollandom . ^{[4] [5]} Emmanuel Macron ga je 17. maja 2017 imenoval za zunanjega ministra v prvi vladi Philippa. Je nekdanji ?lan Socialisti?ne stranke , od leta 2018 pa neodvisen.

Dru?ina in izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Jean-Yves Le Drian se je rodil v Lorientu star?ema Jeanu in Louisette, pripadnikoma delavskega razreda, ki sta bila aktivna ?lana Mladih kr??anskih delavcev ( Jeunesse ouvriere chretienne , JOC). ?tudij je zaklju?il na Univerzi v Rennesu 2 , kjer je bil aktivist zdru?enja Etudiants de France (UNEF). ^[4] Sprva je bil aktiven v Bretonski demokrati?ni zvezi (UDB), maja 1974 se je pridru?il Socialisti?ni stranki (PS). ^[6]

Politi?na kariera [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnje funkcije [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1977 je zasedel mesto pod?upana Lorienta ; eno leto kasneje, pri 30 letih, je postal poslanec dr?avnega zbora za Morbihan . Slu?boval je do leta 1993 in nato ?e med letoma 1997 in 2007. ^[7] Leta 1981 je postal ?upan Lorienta in funkcijo opravljal do leta 1988; od leta 1991 do 1992 je bil tudi dr?avni sekretar za morje pri predsedniku Francoisu Mitterrandu.

Na regionalnih volitvah leta 2004 je na ?elu liste Bretagne a gauche, Bretagne pour tous (PS-PCF-PRG-Les Verts-UDB) osvojil 58,66 % glasov v drugem krogu volitev in skupno 58 sede?ev v regionalnem svetu Bretanja . Vsled tega je postal predsednik Regijskega sveta Bretanje . Oktobra 2010 je postal predsednik Konference perifernih pomorskih regij Evrope (CPMR). ^[8]

Minister za obrambo [ uredi | uredi kodo ]

16. maja 2012 je bil imenovan za ministra za obrambo pri predsedniku Francoisu Hollandu . ^[8] Vodil je takratni umik francoskih vojakov iz Afganistana in napotitev francoskih vojakov v severni Mali in operacijo Barkhane. Pripisujejo mu tudi vodilno vlogo pri francoskem izvozu oro?ja, zakar so bile sklenjene milijarde evrov poslov, vklju?no s prvim izvozom lovskega letala Dassault Rafale. ^[9]

Le Drian je 23. marca 2017 podprl kandidaturo Emmanuela Macrona za predsednika republike. ^[10] Po njegovi zmagi na predsedni?kih volitvah je Macron za zunanjega ministra v vladi imenoval Le Driana.

Minister za evropske in zunanje zadeve [ uredi | uredi kodo ]

Le Drian je ostal na polo?aju, ko je bila ustanovljena druga vlada premierja Philippeja; 8. marca 2018 je uradno izstopil iz Socialisti?ne stranke .

Avgusta 2019 je Le Drian pozval hongkon?ke oblasti, naj ponovno vzpostavijo dialog s hongkon?kimi protestniki , da bi na?li mirno re?itev takrat ?e trajajo?e krize. ^[11] 9. oktobra 2019 je Le Drian obsodil enostransko tur?ko operacijo na severovzhodu Sirije in izjavil, da tur?ki voja?ki vdor "ogro?a varnostna in humanitarna prizadevanja koalicije proti Islamski dr?avi in predstavlja tveganje za varnost Evropejcev". ^[12]

Med 3. in 4. septembrom 2021 je bil na uradnem obisku v Sloveniji , kjer je na povabilo ministra An?eta Logarja sodeloval tudi na posvetu slovenske diplomacije za povezano, enotno in odporno EU. ^{[13] [14]}

Sklici [ uredi | uredi kodo ]