Javni sektor je izraz, s katerim zajemamo vse javnopravne organizacije (ali osebe javnega prava). Javni sektor je torej celota vseh oseb javnega prava ? dr?ave in vseh drugih oseb javnega prava ? ki jim dr?ava zagotavlja pravno subjektiviteto in dolo?ena pooblastila.

V javnem sektorju se opravljajo javne funkcije, uresni?ujejo javni interesi in zadovoljujejo javne potrebe. Gre za tiste potrebe, interese in funkcije, glede katerih se sprejme odlo?itev, da jih bomo urejali kot javne zadeve na ravni dr?avne ali lokalnih skupnosti. V demokrati?ni dr?avi je dolo?itev kroga teh zadev rezultat demokrati?nega procesa. Obseg javnih zadev in s tem razmejitev javne in zasebne sfere ni objektivno dana, ampak je stvar odlo?anja dr?avne skupnosti. Obseg kroga javnih zadev se od dr?ave do dr?ave, v posameznih dr?avah pa tudi od obdobja do obdobja razlikuje.

Javni sektor lahko definiramo kot skupek organizacij, ki opravljajo javne funkcije- izvajajo upravno- politi?ni proces (oblastni del javnega sektorja) in zagotavljajo javne slu?be oziroma javne storitve (servisni del javnega sektorja). Te organizacije delujejo v javnem interesu, zadovoljujejo javne potrebe- nekatere izmed teh organizacij nimajo lastne pravne subjektivitete (statusa pravne osebe), druge tak?en status imajo. Pravne osebe, ki delujejo v javnem sektorju (v nasprotju s pravnimi osebami zasebnega prava), imenujemo pravne osebe javnega prava. To so pravne osebe, za katere velja poseben (javno) pravni re?im. Ustanavljajo se za izvajanje javnih funkcij, financirajo se iz javnih sredstev (pogosto tudi s pla?ilom storitev, vendar so cene, prispevki ali karkoli se ?e to pla?ilo imenuje, regulirani), imajo monopolni polo?aj , poseben re?im za zaposlene (ti imajo status javnih uslu?bencev) in poseben re?im nadzora. ^[1]

Definicije pojma v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Javni sektor ni enotno opredeljen niti v okviru javno- finan?ne zakonodaje niti v okviru posameznih znanstvenih prispevkov. Z opredelitvijo javnega sektorja so se ?e od rimskih ?asov ukvarjali razli?ni avtorji, zato je nastalo ve? kriterijev delitve, npr. glede na subjekte, vir financiranja, status zaposlenih itd. Vendar pa opredelitev javnega sektorja, posebej v smislu lo?itve od zasebnega, ?e danes ni povsem jasna.

?midovnik ena?i pomen javnega sektorja in javne uprave, ki ju opredeljuje kot sektor dr?ave in organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega dru?benega pomena in zajema vse dr?avne organe, organe lokalnih skupnosti, vsa javna podjetja, javne zavode, zavode, agencije, javne sklade, zbornice ter druge oblike zdru?b, ki se financirajo na podlagi pristojbin, predpisov oziroma zakonov . Mnogi drugi avtorji povzemajo to misel, nekateri pa so mnenja, da je pojem javnega sektorja ?ir?i kot pojem javna uprava. ^[2]

Brejc pa je upravo ali upravno dejavnost opredelil kot dejavnost v organizaciji, ki omogo?a izvajanje njene temeljne dejavnosti. Kot navaja, se uprava deli na poslovno upravo (kot del podjetja) in javno upravo . Slednja je opredeljena kot organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oziroma izvajajo dejavnost upravljanja v javnih zadevah in jo lahko delimo na dr?avno upravo, lokalno samoupravo ter druge nosilce javnih pooblastil, kot so Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje , saj ga poleg javne uprave sestavljajo ?e javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. ^[3]

Trpin pravi, da v javni sektor spada vse tisto, kar je v lasti dr?ave, ne glede na katerem podro?ju se nahaja. ^[4]

Podobno opredelitev javnega sektorja navaja tudi Kamnarjeva , ki se pojmu javne oziroma dr?avne uprave izogiba ter lo?uje le med javnim in zasebnim sektorjem. Po njenem javni sektor sestavljajo osebe javnega prava, zasebni sektor pa osebe zasebnega prava a ob tem poudarja, da ni enotne lo?nice med obema sektorjema. ^[5]

Ena izmed mnogih definicij, ki jo je podala Setnikar-Cankarjeva je tudi, da je javni sektor zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo dru?bene in gospodarske javne dejavnosti, pri ?emer gre za dejavnost netr?nih na?el, kar se v prvi vrsti ka?e s prora?unskim financiranjem. ^[6]

Razlogi za obstoj [ uredi | uredi kodo ]

Kakr?nakoli ?e je definicija javnega sektorja, obstajata dva razloga za njegov obstoj in sicer: nepopolnost in neu?inkovitost trga . ?e bi bil trg popoln, bi se zagotavljala u?inkovita izraba zmogljivosti in proizvodnja vseh dobrin , po katerih kupci povpra?ujejo na na?in, ki jim omogo?a sprejemljivo ceno proizvodov in storitev. Po drugi strani pa proizvajalcem zagotavlja pokritje vseh stro?kov proizvodov in storitev.

Obstoj javnega sektorja opravi?uje za??ita javne koristi in zadovoljevanje javnega interesa . Javni sektor obstaja, ker golo tr?no gospodarstvo ne more zadovoljiti vseh potreb posameznikov in dru?be, saj se v javni sferi zadovoljuje ?iste potrebe skupnosti in posameznikov, kjer pa tr?ni mehanizmi ne delujejo. ^[7] Ferfila podobno pojasnjuje razloge obstoja javnega sektorja, in sicer navaja: ≫Razlogi za obstoj javnega sektorja segajo od potrebe po dostopu do javnih dobrin (po na?elu dr?avljanske pripadnosti in ne ekonomske mo?i) in pokrivanja eksternalitet javnih dobrin do korektiva nedelujo?ih tr?nih mehanizmov z dr?avno intervencijo in regulacijo. Vlada oblikuje javne ekonomske politike zaradi relativne redkosti dobrin in storitev v alokativnem in distribucijskem procesu ter s splo?nim namenom bolj?ega zadovoljevanja ?lovekovih potreb.≪ ^[8]

Jerov?ek opravi?uje obstoj javnega sektorja in namen porabe prora?unskih virov v smislu za??ite javne koristi in zadovoljevanja javnega interesa in pravi, da ≫javno korist predstavljajo javno zavarovane dobrine, ki jih zakon opredeli kot take. To so javni red, javna varnost, javna morala , neposredna nevarnost za ?ivljenje in zdravje ljudi ali premo?enje in interesi gospodarstva.≪ ^[9]

Obstoj javnega sektorja je nujen in potreben takrat, kadar za dolo?ene dobrine ni ustreznega povpra?evanja, da bi se po tem tr?nem na?elu njihova proizvodnja izpla?ala in kadar dolo?enih dobrin trg ni zmo?en preskrbeti. Javni sektor ukrepa tudi, kadar proizvodnja nekaterih dobrin ni v javnem interesu, ker ima negativne u?inke ali kadar gre za prepovedano uporabo nekaterih produkcijskih faktorjev in ?e proizvaja t. i. eksternalije- stranske u?inke pri proizvodnji dobrin. ^[10]

Zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Zna?ilnosti javnega sektorja so slede?e:

• javna odgovornost- vedno mora biti prisotno na?elo: javno polaganje ra?unov,
• velikost in kompleksnost upravnega aparata,
• delovna intenzivnost upravne panoge,
• velika pripadnost zaposlenih (zaradi stalnosti zaposlitve) in
• etika javnega dela s politi?no nevtralnostjo , lojalnostjo, nepristranskostjo in nepodkupljivostjo.

Normativna opredelitev javnega sektorja v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

O tem, kaj je javni sektor, v svetu ni soglasja. Meja med javnim in zasebnim sektorjem tudi v slovenski pravni ureditvi ni jasna. Javni sektor ni opredeljen v ustavi , opredeljujejo pa ga trije podro?ni zakoni.

Zakon o javnih uslu?bencih in Zakon o sistemu pla? v javnem sektorju javni sektor opredeljujeta nekoliko druga?e kot Zakon o javnih financah. Po Zakonu o javnih financah javni sektor v Sloveniji sestavljajo neposredni in posredni uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje , oba v obveznem delu zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih dr?ava ali ob?ine odlo?ujo?e vplivajo na upravljanje. Kot neposredne uporabnike opredeli dr?avne oziroma ob?inske organe, organizacije ter ob?insko upravo, kot posredne uporabnike pa javne sklade, javne zavode in agencije, katerih ustanovitelj je dr?ava oziroma ob?ina. ^[10]

Novej?i Zakon o javnih uslu?bencih v javni sektor pri?teva dr?avne organe in uprave lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki dr?avnega prora?una ali prora?una lokalne skupnosti. Po tem zakonu, kot tudi po Zakonu o sistemu pla? v javnem sektorju, javna podjetja in gospodarske dru?be, v katerih ima ve?inski dele? oziroma prevladujo? vpliv dr?ava ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja.

Elementi slovenskega javnega sektorja [ uredi | uredi kodo ]

V javni sektor spadajo javna uprava, dr?avna uprava, lokalna samouprava in javne slu?be. ^[11]

Javna uprava [ uredi | uredi kodo ]

Javna uprava so organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oziroma dejavnosti upravljanja v javnih zadevah (dr?avna uprava, lokalna samouprava in nosilci javnih pooblastil). Celotno javno upravo zaradi tako velikega obsega najla?je definiramo s pomo?jo zanjo bistvenih zna?ilnosti. Dr?ava deluje prek javne uprave, zato ta vsebuje izvr?ilno vejo oblasti (vlado in dr?avno upravo), predstavni?ke organe (lokalne skupnosti), nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih slu?b. Vsi skupaj opravljajo naloge v javnem interesu za zagotavljanje javnih dobrin, ki zadovoljujejo javne potrebe. Katere potrebe oziroma cilje javnopravnih skupnosti bodo zadovoljevali, se dolo?i v procesu vrednostnega in politi?nega odlo?anja, ki je nujno podprt z informacijami realnega stanja in z na?ini za doseganje v bodo?nosti za?elenega stanja.

Organizacija in delovanje javne uprave sta urejeni z upravnim pravom, nekatere temeljne norme o organizaciji in delovanju javne uprave pa vsebuje Ustava Republike Slovenije .

Dr?avna uprava [ uredi | uredi kodo ]

Dr?avna uprava je del javne uprave, ki predstavlja dr?avo kot skupnost ljudi, ki ?ivi na dolo?enem obmo?ju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvaja dr?avno prisilo. Dr?avna uprava je instrument dr?ave za izvajanje njene prvenstveno oblastne funkcije . Ta funkcija je sestavljena iz izvajanja zakonov in drugih predpisov, odlo?anja v upravnih zadevah ter iz upravnega nadzorstva. Institucionalno izvajajo to nalogo vlada in ministrstva na centralni ter upravne enote na lokalni ravni. Z organizacijske perspektive je dr?avna uprava skupek organov, ki upravljajo z dr?avo v smislu izvajanja politike. Funkcionalni vidik dr?avne uprave pa opredeljuje, da je dr?avna uprava dejavnost v javnih zadevah na izvr?ilni ravni .

Naloge dr?avne uprave so v uresni?evanju in nadzoru nalog oziroma politike, ki jo je izoblikovala vlada. Najpogosteje zajemajo: izvajanje predpisov, pripravo in izdajo upravnih aktov, in?pekcijsko in upravno nadzorstvo, nadzor nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti, zagotavljanje izvajanja javnih slu?b iz pristojnosti dr?ave, pospe?evanje gospodarskega, socialnega, kulturnega , ekolo?kega in splo?nega dru?benega razvoja, pripravo zakonov, drugih predpisov in aktov ter opravljanje strokovno-tehni?nih nalog za vlado, izvajanje strokovnih in drugih nalog v zvezi z obvladovanjem nepremi?nin in drugega premo?enja Republike Slovenije po pooblastilu vlade.

Lokalna samouprava [ uredi | uredi kodo ]

Pojem lokalna samouprava v splo?nem pomeni, da se na dolo?enem obmo?ju uresni?ujejo pravice ljudi, da soodlo?ajo pri stvareh lokalnega pomena. Namen lokalne samouprave je avtonomno upravljanje dru?benih zadev na neposredni lokalni ravni. Lokalna samouprava je avtonomija odlo?anja o lastnih zadevah v lokalni skupnosti, to pa normativno izvira iz lastne pristojnosti. V strokovni javnosti obstaja mo?no prepri?anje, da se dr?avo lahko ozna?i za demokrati?no le, ?e se pomemben del odlo?anja o javnih zadevah prepusti z nacionalne ravni na raven odlo?anja lokalnih skupnosti. Gre za decentralizacijo, ki ozna?uje vsak proces slabitve vpliva dolo?enega centra kakega organiziranega sistema na dele tega sistema. Kljub vsemu lokalna samouprava ni v povsem podrejenem odnosu v razmerju do zakonodajnih organov, saj je zavarovana z ustavnimi dolo?bami in mednarodnimi pogodbami . ^[12]

Javne (gospodarske) slu?be [ uredi | uredi kodo ]

V Sloveniji ta pojem zajema servisno dejavnost dr?ave in lokalnih skupnosti, saj ne vsebuje nikakr?nih oblastnih funkcij. To pomeni skrb in organizirano zagotavljanje tistih dobrin in 'storitev', ki jih tr?ni sistem s svojo spontano ekvivalentnostjo ne more zagotoviti a so obenem nujno potrebne za delovanje dru?be. V splo?nem gre za kontinuiranost slu?be, opravljanje slu?be v javnem interesu, poseben pravni re?im, dostopnost vsem ob enakih pogojih in v nekaterih primerih tudi obveznost upravljanja . Oblike javnih slu?b v Sloveniji so javni holdingi, re?ijski obrati, javna podjetja, javni gospodarski zavodi, koncesije, kapitalska vlaganja, javni zavodi in zavodi s pravico javnosti.

Javne slu?be se lo?ijo na dr?avne in lokalne. V literaturi se pogosto pojavlja ?e delitev javnih slu?b na gospodarske in negospodarske. Gospodarske javne slu?be so tiste, ki zagotavljajo materialne javne dobrine (proizvodi in storitve), katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma ob?ina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljenja javnih potreb, kadar in koliko jih ni mogo?e zagotavljati na trgu. Gospodarske javne slu?be se pogosto pojavljajo na podro?ju energetike , varstva okolja , komunalnega in vodnega gospodarstva, prometa in zvez. Za delovanje negospodarskih javnih slu?b, npr. zdravstvo in ?olstvo , je treba upo?tevati tudi njihove socialne u?inke, saj izvajanje in financiranje teh dejavnosti iz prora?una vsakemu dr?avljanu zagotavlja vsaj minimalno raven teh storitev, ne glede na to, kak?en je njegov finan?ni polo?aj.

Javni sektor in javna uprava v ?tevilkah [ uredi | uredi kodo ]

Po podatkih Statisti?nega urada Republike Slovenije iz leta 2011, je v Republiki Sloveniji 2.054.741 prebivalcev. Aktivnih je 944.569 , zaposlenih pa 835.776 . Od tega jih je 160.310 zaposlenih v javnem sektorju. ?tevilo zaposlenih v organih dr?avne uprave je bilo decembra 2011 33.526 , od tega 2.662 na upravnih enotah. ?tevilo zaposlenih v ob?inskih upravah je bilo za?etek leta 2011 4.628 .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Literatura in viri [ uredi | uredi kodo ]

• Brejc, Miha. Ljudje in organizacija v javni upravi . Fakulteta za upravo, Ljubljana 2000.
• Ferfila, Bogomil; Kova?, Polonca; ?urga, Gordana; Klinar, Igor; Plaznik, Aneta. Ekonomski vidiki javne uprave . Fakulteta za dru?bene vede, Ljubljana 2002.
• Ferfila, Bogomil. Teme iz vladne ekonomike in vladnih politik . Delavska enotnost, Ljubljana 1994.
• Grubar, Zlatko. Javni sektor na poti poslovne odli?nosti . Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2005. ( COBISS )
• Kamnar, Helena. Javni zavodi med dr?avo in trgom . Znanstveno in publicisti?no sredi??e, Ljubljana 1999.
• Medved, Andreja. Kadrovska funkcija v Sloveniji: primerjava med javnim in zasebnim sektorjem . Fakultete za dru?bene vede, Ljubljana 2009. ( COBISS )
• Pe?ar, Zdravko. Management v javnem sektorju . Visoka upravna ?ola, Ljubljana 2000.
• Petrovi?, Valentina. Zadol?evanje javnega sektorja . Fakulteta za upravo, Ljubljana 2000. ( COBISS )
• Pivk, Tanja. Javna naro?ila v javnem sektorju . Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2011. ( COBISS )
• Setnikar- Cankar, Stanka. Temelji ekonomije . Fakulteta za upravo, Ljubljana 2002.
• Sili?, ?iga. Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem na podro?ju ?irokopasovnih povezav . Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2005. ( COBISS )
• Stanonik, Tine. Javne finance . Ekonomska fakulteta, Ljubljana 1998.
• ?midovnik, Janez. Temeljni pojmi o upravi . Upravna fakulteta, Ljubljana 1980.
• ?unkar, Tanja. Javni sektor in asimetri?ne informacije v delu nobelovca Josepha E. Stiglitza . Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2003. ( COBISS )
• Tr?ek, Anja. Sindikat in pravica stavke v javnem sektorju. Zbornik 6. ?tudentske konference Fakultete za management Koper. Fakulteta za management, Koper 2009.
• Trpin, Gorazd. Predpisi o dr?avni upravi, vladi in ministrstvih . Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993.
• Videni?, Anja. Razlike in podobnosti pri zaposlovanju v javnem in zasebnem sektorju . Fakulteta za dru?bene vede, Ljubljana 2009. ( COBISS )
• Virant, Gregor. Javna uprava . Fakulteta za upravo, Ljubljana 2009.
• Zakon o javnih financah Arhivirano 2012-01-16 na Wayback Machine ..
• Zakon o javnih uslu?bencih Arhivirano 2012-04-22 na Wayback Machine ..
• Zakon o sistemu pla? v javnem sektorju Arhivirano 2012-04-07 na Wayback Machine ..
• ?uk, Ur?a. Primerjava nagrajevanja zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju . Fakulteta za upravo, Ljubljana 2009. ( COBISS )
• ?urga, Gordana. Kakovost dr?avne uprave: pristopi in re?itve. Fakulteta za dru?bene vede, Ljubljana 2001. ( COBISS )