Javljalnik dima je naprava , ki zaznava prisotnost dima . Najve?krat se ga uporablja kot javljalnik po?ara . V po?arnovarnostni sistem povezani javljalniki se uporabljajo kot oddajnik signala za prisotnost po?ara predvsem v poslovnih objektih, medtem ko se posamezne enote uporabljajo v stanovanjih, ki lahko ob prisotnosti dima samostojno oddajajo zvo?ni in/ali svetlobni signal.

Javljalniki dima so navadno zaprti v plasti?nem ohi?ju v obliki diska , premera pribli?no 150 mm in 25 mm vi?ine, vendar je oblika lahko odvisna od proizvajalca in tipa javljalnika. Ve?ina javljalnikov dima deluje na principu opti?nega zaznavanja ( fotodioda ) ali fizikalnega procesa ( ionizacije ), medtem ko drugi uporabljajo obe metodi zaznavanja za pove?anje ob?utljivosti . S tem se lahko uporabljajo tudi za zaznavo cigaretnega dima predvsem v prostorih, kjer je kajenje prepovedano in te?ko obvladljivo (strani??a v ?olah). Javljalniki dima so napajani preko centralnega po?arnovarnostnega sistema, ki se napaja preko elektri?nega omre?ja z lastnim rezervnim napajanjem . Samostojni javljalniki pa so navadno napajani samo z eno baterijo .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prvi po?arni javljalnik je bil patentiran ob koncu 19. stoletja . Zasluga za to napravo gre ameri?kemu fiziku in matematiku Francisu Robbinsu Uptonu , ki je v sodelovanju s Fernandom J. Dibblejem izumil prenosni po?arni javljalnik. Ta je kot senzor temperature uporabljal nastavljivo vzmet , izdelano iz dveh razli?nih kovin, ki je ob dovolj visoki temperaturi prek vzvodov in kontaktov sklenila elektri?ni krog ter vklju?ila zvonec , napajan iz baterije v podno?ju .

?tiri desetletja kasneje je ?vicarski fizik Walter Jaeger ?elel izdelati senzor za odkrivanje prisotnosti strupenih plinov. Pri?akoval je, da se bo plin ob vstopu v senzor vezal z ioniziranimi molekulami zraka in s tem spremenil napetost na senzorju. Majhne koncentracije plina na napetost niso imele nikakr?nega vpliva, a je Jaeger presene?eno ugotovil, da je senzor reagiral na cigaretni dim. Njegov poizkus je bil velik napredek pri razvoju dimnega javljalnika.

?ele z napredkom na podro?ju elektronike in jedrske fizike so taki senzorji postali dostopni ?ir?emu krogu uporabnikov, vendar ?e vseeno zunaj dosega ve?ine gospodinjstev.

?ele leta 1965 sta Duane D. Pearsall in Stanley Bennett Peterson izdelala cenovno dostopen javljalnik dima z mo?nostjo preproste zamenjave izrabljenih baterij. Prvi komercialno zanimivi po?arni javljalniki so pri?li na trg leta 1969.

Vrste javljalnikov dima [ uredi | uredi kodo ]

Opti?ni [ uredi | uredi kodo ]

Opti?ni javljalnik dima je v bistvu svetlobni senzor. Kot javljalnik dima vsebuje izvor svetlobe ( ?arnico ali infrarde?o diodo LED ), le?e za zbiranje svetlobe v ?arek in fotodiodo ali podoben fotoelektri?ni senzor pod kotom ?arka kot detektor svetlobe. V odsotnosti dima svetlobni ?arek potuje nad fotodiodo v ravni liniji. Ko dim vstopi v opti?no komoro na pot svetlobnemu ?arku pride do pojava sipanja svetlobe . Svetloba se odbija na vse strani in tudi proti fotodiodi, katera to svetlobo zazna in spro?i alarm .

V velikih prostorih, kot so razne dvorane ali avditoriji je pod stropom na eni steni name??ena enota, ki oddaja ?arek , na drugi steni pa enota, ki ?arek zajema, ali pa ga odbija nazaj v enoto kot ogledalo. Ko ?arek postane manj viden za ≫oko≪ senzorja, se po?lje signal za alarm.

Ionski [ uredi | uredi kodo ]

Ionski tip javljalnika je na?eloma ceneje izdelati, kot fotoelektri?nega, kljub temu pa je zapostavljen zaradi ve?je nagnjenosti k la?nim alarmom. Lahko zazna delce dima, nevidne prostemu o?esu. Vsebuje pribli?no 37 k Bq ali 1 μ Ci radioaktivnega elementa americij 241 ( ²⁴¹ Am), ki ustreza pribli?no 0.3 μg izotopa ^{[1] [2]} . Sevanje potuje skozi ionizacijsko komoro, zra?ni prostor med dvema elektrodama, in dovoljuje prehod majhnemu konstantnemu elektri?nemu toku med elektrodama. Ko v komoro zaidejo delci dima, le ti absorbirajo delce alfa in s tem zmanj?ajo prevodnost komore, kar elektronika javljalnika zazna kot alarm.

Delci alfa , se v javljalnikih dima uporabljajo zaradi tega, ker z razliko od beta in gama delcev, njihovo sevanje ne prodira globoko in se ga lahko zaustavi ?e s plasti?nim ohi?jem.

Pribli?no 1 % emitirane radioaktivne energije ²⁴¹ Am je gama sevanja .

Vzor?enje zraka [ uredi | uredi kodo ]

Javljalnik dima, ki deluje na principu vzor?enja zraka , je sposoben zaznavanja ?e mikroskopskih delcev dima. To so ve?inoma aspiratorni javljalniki dima, ki delujejo tako, da skozi mre?o na dolo?eni razdalji navrtanih majhnih cevk, name??enih pod strop nad za??itnim obmo?jem sesajo zrak. Navrtane luknjice predstavljajo mesta vzor?enja zraka. Vzorec zraka potem potuje mimo ob?utljive opti?ne naprave, po navadi laser, nastavljen za zaznavanje izredno majhnih zgorelih delcev. Taki javljalniki se lahko uporabljajo za pro?enje avtomatskih gasilnih sistemov, na primer ga?enje s plinom v prostorih z vrednej?imi predmeti, kot so knji?nice, ra?unalni?ke sobe, itd.

Ve?ina javljalnikov dima z vzor?enjem zraka je veliko bolj ob?utljivih kot ostala dva tipa javljalnikov. Tak tip javljalnika omogo?a nastavitev nivojev alarma, kot na primer opozorilo, alarm, po?ar I.st., po?ar II.st. Te nastavitve omogo?ajo zgodnej?e opozorilo na razvijajo? se po?ar, kar dovoljuje ro?no intervencijo ali aktivacijo avtomatskega ga?enja, preden se po?ar razvije do neobvladljive stopnje. Tak na?in pristopa pove?uje mo?nost evakuacije in zmanj?a nastalo ?kodo.

Zaznavanje prisotnosti ogljikovega dioksida in ogljikovega oksida [ uredi | uredi kodo ]

Nekateri javljalniki dima uporabljajo senzorje, ki zaznavajo ogljikov dioksid ali ogljikov oksid , za zaznavo nevarnih in strupenih produktov zgorevanja ^{[3] [4]} . Vendar pri nakupu takih javljalnikov velja opozorilo, da niso vsi javljalniki dima, za katere ogla?evalci navajajo, da vsebujejo take senzorje, sposobni zaznati CO ₂ ali CO brez prisotnosti po?ara.

Razlike [ uredi | uredi kodo ]

Opti?ni javljalniki dima so pogosto hitrej?i v zaznavanju dimnih delcev, ki se pojavljajo v za?etni fazi po?arov. Ionski javljalniki dima so navadno le malenkostno hitrej?i pri zaznavi delcev dima ob razvitem po?aru. Samo opti?ni dimni senzorji so priznani kot primerni za zaznavo dimnih delcev med tlenjem in v ?e razvitem po?aru ^[5] .

Glede na teste, narejene po evropskem standardu EN 54 , se lahko ob razvijajo?em po?aru hitreje zazna povi?ana vrednost ogljikovega dioksida, kot delce dima.

Primerjava [ uredi | uredi kodo ]

Stopnja zatemnitve [6] pri obi?ajnih javljalnikih dima
Tip javljalnika	Stopnja zatemnitve
Ionski	2.6?5.0 % obs/m [7]
Opti?ni	6.5?13.0 % obs/m
?arkovni	3 % obs/m
Aspiratorni	0.005?20.5 % obs/m
Laserski	0.06?6.41 % obs/m

Komercialni javljalniki dima [ uredi | uredi kodo ]

Komercialni javljalniki dima so ?i?no oz. brez?i?no povezani v po?arno - varnostni sistem, lahko pa delujejo tudi kot samostojne enote.

V po?arno - varnostni sistem so javljalniki lahko povezani zaporedno. V primeru pojava dima se samo spro?i alarm, vendar sistem ne dolo?i lokacije po?ara. To je primerno za manj?e objekte, za ve?je objekte so bolj primerni po?arno - varnostni sistemi, v katerih ima vsak javljalnik svoj naslov in na podlagi tega se ob alarmu lahko dolo?i lokacija po?ara oz. javljalnika, ki je zaznal dim. Isto?asno lahko javljalniki te vrste dolo?ijo koli?ino dima.

Samostojna enota je v bistvu po?arni alarm v enem ohi?ju. Sestavljen je iz javljalnika dima, zvo?ne sirene ter lastnega vira napajanja (baterije). Nekateri modeli takih javljalnikov oddajajo tudi svetlobne signale ob alarmu.

Samostojni javljalniki dima [ uredi | uredi kodo ]

Osnovna funkcija samostojnih javljalnikov dima je opozarjanje ljudi na ogro?enost. Metode alarmiranja vklju?ujejo:

• audio zvoke
  • navadno okoli 3200 Hz, odvisno od zmogljivosti komponente (Na tem podro?ju je bil narejen velik napredek tudi za osebe z motnjami sluha)
  • 85 db na razdalji treh metrov
• govore?i glas ob alarmu
• bliskavica
  • izhod 110 kandel
• takti?na stimulacija (tresenje postelje ali blazine)

Nekateri modeli imajo vgrajeno fukcijo za za?asni izklop zvoka, ne da bi odstranili baterijo. To pride v po?tev, pri javljalnikih, ki se uporabljajo v prostorih, kjer so pogosti la?ni alarmi (prostori, namenjeni peki, varilnice, itn).

Trenutna tehnologija je zelo u?inkovita pri odkrivanju dima in po?arov, vendar gluhe in naglu?ne ?e vedno skrbi, ali se bodo pravo?asno zbudili ob alarmu. Med letoma 2005 in 2007 je bila izvedena raziskava pod sponzorstvom Zvezne agencije za po?arno varnost ZDA ( NFPA ), ki je ugotavljala vzroke za ve?jo smrtnost v skupini z ve?jim tveganjem (gluhi, naglu?ni ter starostniki . Rezultati raziskave so pokazali, da so alarmi ni?jih frekvenc (520 Hz) mnogo bolj u?inkoviti pri zbujanju iz spanca oseb take skupine z ve?jim tveganjem. Za gluhe osebe so najbolj primerni brez?i?ni javljalniki dima ali ogljikovega dioksida, povezani z mehanizmom za vibriranje na primer vzglavnika na postelji, z bliskavico ali opozorilnim signalom preko telefona . ^[8]

Baterija [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina stanovanjskih javljalnikov dima uporablja za vir napajanja 9 V baterijo. Ko se ta iztro?i, tudi javljalnik ne opravlja ve? svoje funkcije. Ve?ina javljalnikov dima ima vgrajeno elektroniko za opozarjanje na iztro?ene baterije, kljub temu pa je v mno?ici javljalnikov te?ko najti tistega s prazno baterijo. Ocenjujejo, da je v stanovanjih po Zdru?enem kraljestvu nedelujo?ih vsaj 30 % javljalnikov dima zaradi praznih ali odstranjenih baterij. V novej?em ?asu so sicer pri?li na trg tudi javljalniki z vgrajenimi litijevimi baterijami, ki lahko delujejo 7 - 10 let, kar pa le zmanj?uje zavednost ljudi po menjavi baterij, saj je cikel menjave neprimerno dalj?i.

NFPA priporo?a lastnikom domov, naj menjajo baterijo na javljalniku dima vsaj enkrat letno, ko oddaja signal za izpraznjeno baterijo ali ko ne opravi testiranja. Testiranje naj se izvaja mese?no s pritiskom na testno tipko. ^[9]

Zanesljivost [ uredi | uredi kodo ]

V letu 2004 je NIST ^[10] (Zvezni in?titut za standardizacijo in tehnologijo ZDA) izdal poro?ilo, ki med drugim opisuje, da javljalniki dima, ne glede na to ali so opti?ni ali ionski, neposredno pripomorejo k dalj?emu ?asu evakuacije pri ve?ini po?arov. Pri po?aru, ki gori s plamenom, se od ionskih javljalnikov, ki so nekoliko bolj?i od opti?nih, pri?akuje 57 do 62 sekund hitrej?i odziv. Tako so pri zaznavanju dima ob tlenju snovi hitrej?i opti?ni javljalniki dima (47 do 53 sekund).

Zvezna agencija za po?arno varnost ZDA (NFPA) priporo?a menjavo javljaljnikov dima vsakih 10 let. Javljalniki dima postanejo s ?asom manj zanesljivi zaradi staranja elektronskih komponent.

Redno ?i??enje zmanj?a mo?nost la?nih alarmov, ki jih povzro?a nalo?en prah ali mr?es. Zaradi ob?utljivosti to ?e posebno velja za opti?ne javljalnike dima. Zunanjost in notranjost opti?nih in ionskih dimnih javljalnikov ?istimo s sesalcem. Za prepre?evanje la?nih alarmov v kuhinjah in prostorih za peko, je priporo?ljiva uporaba opti?nih ali namenskih javljalnikov.

Postavitev javljalnika dima [ uredi | uredi kodo ]

V Zdru?enih dr?avah Amerike ve?ina dr?avnih in lokalnih zakonov dolo?a ?tevilo in postavitev javljalnikov dima na osnovi standarda, objavljenega v 72. ?lenu po?arnega kodeksa zvezne agencije za po?arno varnost.

Zakoni, ki dolo?ajo namestitev javljalnikov dima, se med dr?avami zelo razlikujejo. Tisti lastniki stanovanj, ki jih postavitev javljalnikov dima zanima, se lahko po pomo? obrnejo na lokalne gasilce ali na gradbenega in?pektorja. Nekatera pravila, ki dolo?ajo postavitev javljalnikov so zelo dosledna zaradi razvijajo?ega se sveta. Za primer, v Kanadi in Avstraliji se zahteva, da je delujo?i javljalnik dima montiran v vsakem nadstropju. Kodeks NFPA zahteva javljalnike dima v vsakem naseljenem nadstropju in v bli?ini vsake spalnice. V naseljena nadstropja so vklju?ene tudi kleti s stojno vi?ino.

V novih zgradbah so zahteve seveda ve?je. Vsi javljalniki dima morajo biti direktno priklju?eni na elektri?no omre?je in imeti morajo rezervno napajanje za primer izpada elektri?nega omre?ja. Montirani morajo biti v ali pred vsako spalnico, odvisno od lokalnih zakonov. Nekateri zakoni zahtevajo javljalnik dima tudi na stopni??ih, hodnikih in v gara?ah.

Nekateri javljalniki omogo?ajo povezavo v mre?o, tako da se v primeru po?ara oglasijo vsi javljalniki hkrati. kar pove?uje mo?nost, da stanovalci alarm tudi sli?ijo, ?eprav so za zaprtimi vrati, ali pa je po?ar nekaj nadstropij nad ali pod njimi. Po letu 2000, so pri?li na trg tudi javljalniki, ki omogo?ajo povezavo v mre?o tudi brez?i?no z uporabo tehnologij, kot je ZigBee . Taki javljalniki so primerni za vgradnjo v ?e obstoje?e objekte, ker odpade izdelava in?talacij po objektu.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Tyndallov pojav
• Aktivna po?arna za??ita
• ?prinkler

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• HowStuffWorks?ionization-type smoke detectors
• Comparison of smoke detector specifications
• Analogue Addressable Systems Information Overview Arhivirano 2011-07-18 na Wayback Machine .
• Where there's Smoke there's not always fire - An Inside look at Smoke Detectors Arhivirano 2010-12-24 na Wayback Machine .
• Types of Smoke Detectors Arhivirano 2010-09-01 na Wayback Machine .