Jata galaksij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jata galaksij Abell 2744 .

Jata galaksij (ali galakti?na jata) je gravitacijsko vezana zdru?ba, v kateri je ve? deset pa do ve? sto galaksij . [1] Med galaksijami v jati se nahaja jatni plin sestavljen iz plazme , ki seva v rentgenskem delu spektra .

Omembe vredne jate so ve?inoma v bli?njem Vesolju , kot Jata v Devici , Jata v Pe?i , Jata v Herkulu in Jata v Berenkinih kodrih . Izjemno velika zdru?ba galaksij je Veliki Atraktor , v katerem prevladuje Jata v Kotomeru , in je dovolj masivna, da vpliva na krajevno ?irjenje Vesolja. Najmasivnej?i jati v zgodnjem Vesolju sta SPT-CL J0546-5345 in SPT-CL J2106-5844 .

Skupine in jate se lahko naprej zdru?ujejo v nadjate .

Osnovne zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Sestava [ uredi | uredi kodo ]

ime komponente dele? mase opis
galaksije 1 % V vidni svetlobi so vidne le-te.
medgalakti?ni plin
jatna snov
9 % Plazma med galaksijami, ki seva rentgensko svetlobo.
temna snov 90 % Najmasivnej?a sestavina; zaznavna samo zaradi svoje gravitacije.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫Hubble Pinpoints Furthest Protocluster of Galaxies Ever Seen≪ . ESA/Hubble Press Release (v angle??ini) . Pridobljeno 13. januarja 2012 .