Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jata galaksij
(ali galakti?na jata) je
gravitacijsko
vezana zdru?ba, v kateri je ve? deset pa do ve? sto
galaksij
.
[1]
Med galaksijami v jati se nahaja
jatni plin
sestavljen iz
plazme
, ki seva v
rentgenskem
delu
spektra
.
Omembe vredne jate so ve?inoma v bli?njem
Vesolju
, kot
Jata v Devici
,
Jata v Pe?i
,
Jata v Herkulu
in
Jata v Berenkinih kodrih
. Izjemno velika zdru?ba galaksij je
Veliki Atraktor
, v katerem prevladuje
Jata v Kotomeru
, in je dovolj masivna, da vpliva na krajevno ?irjenje Vesolja. Najmasivnej?i jati v zgodnjem Vesolju sta
SPT-CL J0546-5345
in
SPT-CL J2106-5844
.
Skupine
in jate se lahko naprej zdru?ujejo v
nadjate
.
ime komponente
|
dele? mase
|
opis
|
galaksije
|
1 %
|
V vidni svetlobi so vidne le-te.
|
medgalakti?ni plin
jatna snov
|
9 %
|
Plazma med galaksijami, ki seva rentgensko svetlobo.
|
temna snov
|
90 %
|
Najmasivnej?a sestavina; zaznavna samo zaradi svoje gravitacije.
|