한국   대만   중국   일본 
Jaku?i-d?i - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Jaku?i-d?i

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jaku?i-d?i
?師寺
Jakuši-dži
Zlata dvorana ( kond? ) v templju Jaku?i-d?i Zemljevid
Religija
Pripadnost Hoso
Bo?anstvo Jaku?i Njorai]] (Bhai?ajjaguru)
Lega
Kraj 457 Nishinoky?-ch?, Nara , Prefektura Nara
Dr?ava Japonska
Koordinati 36°40′06″N 136°47′03″E  /  36.6683°N 136.7842°E  / 36.6683; 136.7842
Arhitektura
Zgradil cesar Tenmu
Ustanovljeno 680
Konec gradnje 1995 (rekonstrukcija)
Spletna stran
www.nara-yakushiji.com

Jaku?i-d?i (?師寺) je eden najbolj znanih cesarskih in starodavnih budisti?nih templjev na Japonskem in je bil neko? eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari . Tempelj je sede? ?ole japonskega budizma Hoso. Jaku?i-d?i je eno od obmo?ij, ki so skupaj vpisana na Unescov seznam svetovne dedi??ine pod imenom Zgodovinski spomeniki starodavne Nare . [1]

Glavni predmet ?a??enja templja, Jaku?i Njorai, znan tudi kot ≫Buda zdravljenja in medicine≪, je bil eno prvih budisti?nih bo?anstev, ki je leta 680 prispelo na Japonsko s Kitajske in templju dalo ime.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Model Jaku?i-d?i v obdobju Nara, del modela Heid?o-kjo 1/1000, ki ga hrani mestna hi?a Nara. Pogled z zahoda.

Vojne D?in?in na Japonskem leta 672 so povzro?ile selitev prestolnice iz Ocuja nazaj v Asuko. Premik prestolnice je bil posledica dru?inskih sporov glede denarja in mo?i, ki so vodili v dr?avljansko vojno med princem Nako in princem ?ama. Princ ?ama je ?elel oblast nad sinom princa Naka, ki mu je bil o?e naklonjen, da prevzame prestol za njim. Po nesoglasjih med princem ?ama in sinom princa Naka, princem ?tomo, je princ ?ama zagotovil zmago nad bratom in ne?akom. Princ ?ama je bil kot cesar Tenmu odgovoren za selitev templja iz Ocuja nazaj v Asuko leta 672. [2] Prvotni Jaku?i-d?i je bil zgrajen v Fud?ivara-kjo, glavnem mestu Japonske v obdobju Asuka . Prestolnica Fud?ivara je bila v tem ?asu zgrajena po kitajskem modelu [3] z upanjem na izbolj?anje gospodarske stabilnosti in centralizacijo vlade ter mo?no vojsko.

Jaku?i-d?i je leta 680 naro?il cesar Tenmu kot daritev za okrevanje po bolezni njegove soproge, ki ga je nasledila kot cesarica D?ito . To dejanje gradnje templjev v ?ast budisti?nim osebam je bilo obi?ajno med japonskim plemstvom, potem ko je bil budizem prvi? uvo?en iz Kitajske in Koreje. Cesar Tenmu je umrl, ko je cesarica D?ito dokon?ala kompleks, okoli leta 698. Razstavili so ga in preselili v Naro osem let po tem, ko se je cesarski dvor naselil v takratni novi prestolnici. [4] Obdobje Nara (710?794) se je za?elo s prenosom prestolnice v Naro leta 710 iz prestolnice Fud?ivara. To je bilo ponovno posledica ?elje po izgradnji mo?ne, centralizirane vlade. Cesar ?omu je spodbudil gradnjo ≫sedmih velikih templjev≪: Todai-d?i , Kofuku-d?i , Gango-d?i , Daian-d?i , Jaku?i-d?i, Saidai-d?i in Horju-d?i . [5]

Dolgo je veljalo prepri?anje, da je bil tempelj premaknjen na dana?njo lokacijo leta 718, po selitvi prestolnice v Heid?o-kjo, danes znan kot Nara. Vendar pa je izkopavanje najdi??a Fud?ivara-kjo Jaku?i-d?i v 1990-ih pokazalo, da sta morda obstajala dva Jaku?i-d?ija naenkrat. Fud?ivara-kjo Jaku?i-d?i se imenuje tudi Moto Jaku?i-d?i (元 moto , ≫izvirno≪).

Po?ari so uni?ili ve?ino stavb v kompleksu leta 973, glavno dvorano pa leta 1528. Glavna dvorana je bila obnovljena leta 1976, zahodni stolp leta 1981, osrednja vrata leta 1984, vzhodna in zahodna vrata pa leta 1995.

Vzhodna pagoda [ uredi | uredi kodo ]

Vzhodna pagoda (東塔, T?-t?), dokon?ana leta 730 v obdobju Nara, je edina izvirna struktura iz 8. stoletja v Jaku?i-d?i. Struktura je visoka 34 metrov in velja za eno najlep?ih pagod na Japonskem, ki predstavlja arhitekturo obdobij Hakuho do Tenpjo. Vzhodna pagoda ima samo tri nadstropja, vendar se zdi, da jih ima ?est zaradi prisotnosti mednadstropnih streh ( moko?i ). Struktura je na vrhu z zna?ilnim zaklju?kom v obliki krogle. Vzhodna pagoda je bila razstavljena zaradi popravil med letoma 1898 in 1900 in ponovno razstavljena leta 2012. Osrednji steber pagode (心柱, ?inba?ira ) je zarjavel, robovi napu??ev pagode pa so se povesili. Sedemnadstropni gradbeni oder je popolnoma obkro?il vzhodni stolp, saj so se popravila nadaljevala do leta 2018. [6] [7]

Arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Situacija [ uredi | uredi kodo ]

Dve trinadstropni pagodi, T?t? in Sait?

Postavitev Jaku?i-d?ija je simetri?na, z dvema glavnima dvoranama in dvema trinadstropnima pagodama. Edinstvena postavitev se v?asih imenuje ≫slog Jaku?i-d?i≪. Jaku?i-d?i je geometrijsko na?rtovan kot mre?a, ki posnema prestolnico Fud?ivara in utele?a novo lokacijo. Zlata dvorana stoji na sredini. Vzhodno in zahodno od zlate dvorane sta dve pagodi, ki sta simetri?no postavljeni, da pritegneta pozornost na dvorano. Zlata dvorana v Fud?ivari je podobna zlati dvorani v Heid?o. Osemnajst temeljev stebrov, najdenih v Fud?ivari ka?e, da je razdalja med vsakim stebrom popolnoma enaka razdalji med vsakim stebrom v Heid?u. Na obeh straneh obeh templjev so tudi enaka stopni??a. Odkritja spodnjega cestnega sistema v Jaku?i-d?iju, pri Fud?ivari ka?ejo, da je bil tempelj zgrajen okoli cestnih sistemov v novi prestolnici. Vzhodna pagoda je posnemala sloge v Heid?o z 12 granitnimi stebri, najdenimi med izkopavanji, medtem ko je zahodna pagoda pokazala znake, da je bila zgrajena v zgodnjem obdobju Nara, potem ko je bila prestolnica premaknjena, in ima druga?en slog. Danes je nekaj ostankov: edine vidne oznake so temelji in stebri Zlate dvorane.

Triada Jaku?i [ uredi | uredi kodo ]

Jaku?i-d?ija so ?lani bogate in mo?ne elite najprej ?astili kot ≫Budo zdravljenja in medicine≪, ki je k njemu molil za olaj?anje od bolezni zase ali za svoje ljubljene. ?ele pozneje je sekta Tendai razvila kult okoli njega, na podlagi katerega je lahko prinesel zdravje in blaginjo vsem ljudem. Jaku?i je ?e vedno vklju?en med 14 bo?anstev, ki jih ?astijo na spominskih obredih. [8]


Skulpture Jaku?ija pred 7. stoletjem so izdelane iz brona , vendar so skulpture, izdelane pozneje, izdelane iz lesa . Med 247 znanimi kipi jih je 224 lesenih, 17 bronastih, ?tirje kamniti in dva ?elezna. Druge razlike med starimi in novimi skulpturami vklju?ujejo dejstvo, da Jaku?i pri starej?ih skulpturah v roki ne dr?i kozarca za zdravila. [9] Triada Jaku?i v Jaku?i-d?iju je znana kot ena najbolj znanih ikon na Japonskem, pa tudi kot eden najzgodnej?ih primerov sloga Tang, ki se uporablja na Japonskem. [10] Obdobje Nara je razvidno iz triade Jaku?i zaradi ideje, da gre za lesene skulpture, ki so jo v tem obdobju uporabljali kiparji. [11] Za u?enjake je predmet razprave o tem, od kod izvira triada Jaku?i. Obstajajo argumenti med u?enjaki, ki verjamejo, da je bila narejena kot ikona v Fud?ivara kjo Jaku?i, medtem ko drugi trdijo, da je bila izdelana v zgodnjem obdobju Nara za Heid?o-kjo Jaku?i-d?i.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

  • Genjō-sanzōin
    Genj?-sanz?in
  • Daikodō (predavalnica)
    Daikod? (predavalnica)
  • Saitō (Zahodna pagoda)
    Sait? (Zahodna pagoda)
  • Dvorišče
    Dvori??e
  • Križni hodnik
    Kri?ni hodnik
  • Yakushi Sanzon (medicinski Buda Trojica)
    Yakushi Sanzon (medicinski Buda Trojica)
  • Yakushi Nyorai (medicinski Buda)
    Yakushi Nyorai (medicinski Buda)
  • Sho Kannon Bosatsu (Avalokitesvara)
    Sho Kannon Bosatsu (Avalokitesvara)
  • Genjou-sanzou-in
    Genjou-sanzou-in

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Yakushiji≪ . Encyclopedia of Japan . Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC   56431036 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. avgusta 2007 . Pridobljeno 6. junija 2012 .
  2. ↑ McCallum, Donald F. (Donald Fredrick) (2009). The four great temples : Buddhist archaeology, architecture, and icons of seventh-century Japan . Honolulu: University of Hawai?i Press. ISBN   9780824831141 .
  3. ↑ Tadanao, Yamamoto; Edwards, Walter (1995). ≫Early Buddhist Temples in Japan: Roof-Tile Manufacture and the Social Basis of Temple Construction≪. World Archaeology . 27 (2): 336?353. doi : 10.1080/00438243.1995.9980311 . ISSN   0043-8243 . JSTOR   125089 .
  4. ↑ Matsuzawa, Midori. "Yakushi-ji' a unique chance on a grand scale" , Daily Yomiuri Online. April 4, 2008.
  5. ↑ ≫The Empire and the Signs: Buddhism, Semiotics, and Cultural Identity in Japanese History≪, A Buddhist Theory of Semiotics: Signs, Ontology, and Salvation in Japanese Esoteric Buddhism , Bloomsbury Academic, 2013, doi : 10.5040/9781472541840.ch-005 , ISBN   9781472541840
  6. ↑ ?師寺東塔修理 １世紀ぶり解? [Repair to Yakushi-ji East Pagoda, Disassembled Again 100 Years Later]. T?ky? Shinbun (v japon??ini). Tokyo: Ch?nichi Shinbunsha. 5. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. junija 2012 . Pridobljeno 6. junija 2012 .
  7. ↑ ?師寺東塔の解?修理始まる 無事祈り現地で法要 [Repair work begins on Yakushi-ji East Tower, memorial service held to pray for safety on work site]. Nihon keizai shinbun (v japon??ini). Tokyo: Nikkei. 4. junij 2012 . Pridobljeno 6. junija 2012 .
  8. ↑ Suzuki, Yui (23. december 2011). Medicine Master Buddha: The Iconic Worship of Yakushi in Heian Japan (v angle??ini). Brill. doi : 10.1163/9789004229174 . ISBN   9789004229174 .
  9. ↑ Okuda, Jun (1996). ≫Yakushi Nyorai (the Buddha of healing) statue with medicinal pot in Japan≪. Revue d'histoire de la pharmacie (v franco??ini). 84 (312): 497?498. doi : 10.3406/pharm.1996.6284 . ISSN   0035-2349 . PMID   11618712 .
  10. ↑ Guth, Christine. (1985). Shinz? : Hachiman imagery and its development . Cambridge, Mass.: Council on East Asian Studies, Harvard University. ISBN   9781684172559 . OCLC   562758974 .
  11. ↑ McCallum, Donald F. (2003). ≫A Standing Kannon in the Tokyo National Museum≪. Archives of Asian Art (v angle??ini). 53 (1): 7?25. doi : 10.1484/aaa.2003.0002 . ISSN   0066-6637 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Jaku?i-d?i .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jaku?i-d?i&oldid=5812089 ≪