Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba ?lanek ≫ wikificirati ≪. Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izbolj?ajte njegovo postavitev . (mesec ni naveden) Za dodatne informacije kliknite povezavo [raz?iri] na desni strani. Razlog za vklju?itev tega ozna?evalca v tem ?lanku ni podan. Razlog lahko vnesete z uporabo parametra |razlog= , npr: {{ Wikificiraj |razlog=Va? razlog}} Prosimo, nadomestite HTML z wikiozna?evalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge ?lanke s pomo?jo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za ve? informacij glej WP:POVEZAVA ) in preverite, da va?e povezave ka?ejo, kakor ste pri?akovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so ve?ini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izbolj?ajte uvodni razdelek . Uredite naslove poglavij , kot je opisano v Slogovnem priro?niku za postavitev strani . Dodajte infopolje , ?e je to za ?lanek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila ; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje . Odstranite ta ozna?evalec.

Ta biografija ?ive?e osebe ne navaja nobenega sklica ali vira . Prosimo, podprite trditve z zanesljivimi viri . Ob?utljivo vsebino o ?ive?ih osebah brez navedenih ali s slabo navedenimi viri je treba takoj odstraniti . Poi??i vire:   ≫Jakov Brdar≪  ?  novice   · ?asopisi   · knjige   · u?enjak   · JSTOR (mesec ni naveden)

Jakov Brdar
Rojstvo	22. april 1949 ( {{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [1] (75 let) Livno [d]
Dr?avljanstvo	Slovenija
Poklic	kipar

Jakov Brdar , slovenski kipar hercegovsko-hrva?kega rodu, * 22. april 1949 , Livno , Bosna in Hercegovina .

Rodil se je 22.aprila 1949 v Livnu v Bosni in Hercegovini. Rodno pokrajino opi?e kot prostor, v katerem ni ni?esar oblikovala ?love?ka roka in je poln pogovorov z naravo ter spominov na lunarno pokrajino pa?nikov in kamenja, kot kraj, kjer ?lovek enostavno mora biti sam.

Kiparstvo je ?tudiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani . Diplomiral je leta 1975 pri prof. Du?anu Tr?arju. Leta 1979 je kon?al postdiplomski ?tudij na isti Akademiji.

Med letoma 1980 in 1981se je izpopolnjeval v Parizu v Franciji s ?tipendijo Mo?e Pijade. Med letoma 1988 in 1991 je s ?tipendijo Philip Morris kot ?lan Berufsverband Bilderden Kunstler ?ivel in delal v Berlinu (Berlin Bildhauerwerkstatten) v Nem?iji. Leta 1991 je razstavil svoje skulpture v stalni zbirki Pergamonskega muzeja v Berlinu. Max Kunze, direktor muzeja v tistem ?asu, je v razstavnem katalogu zapisal "da umetnik v neposrednem soo?enju z antiko v nobenem pogledu ni bil pora?en".

Leta 1998 je za razstavo Pridiga pti?em v Mali galeriji v Ljubljani prejel najvi?jo nagrado za likovno umetnost v RS Sloveniji - nagrado Pre?ernovega sklada za kiparstvo.

Njegove skulpture so narejene po zakonu naravnih proporcev - po merilu njegovega lastnega telesa. Od nekdaj ga zanima ?love?ko telo in i??e odgovor na to, kaj ?love?ko telo sploh je. Roke, s katerimi modelira, ?uti kot orodje, merilo in kot ?utni senzor celotnega organizma. Kar koli po?ne, po?ne brez slehernega napora. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki pu??ajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline. Mehko glino, ki jo pri svojem delu uporablja, pred tem zgnete in zme?a z nogami. Njegova desna roka modelira levo polovico in leva roka desno polovico telesa. Ko modelira, sledi naravnemu gibu roke, ki je vedno nekak?na spirala, in pri tem vseskozi ?uti skulpturo v objemu roke. Skozi njegova dela se ?uti, da ima ob?utek za ples, glasbo, za proporce in za harmonijo.

Rad opazuje stare freske in slike renesan?nih mojstrov: Giotta, Fra Angelica, Piera della Francesce. Opazi tisto, kar obi?ajno drugi spregledajo. Na prvi pogled nevidnim detajlom "v drugem planu" da, kot citatom starih mojstrov, kiparsko formo. Ko spregovori o svojem delu, poudari da je treba pri skulpturi lo?iti likovno anatomijo od opisne funkcionalne anatomije ?love?kega telesa.

Njegova dela hranijo v stalnih zbirkah Moderne galerije in Mestnega muzeja v Ljubljani, ter Obalnih galerij v Kopru in Piranu.

Leta 2000 je imel retrospektivo v Obalnih galerijah v Kopru in Piranu.

Svoje skulpture je leta 2005 razstavil v eni od najpomembnej?ih anti?nih pala? na svetu - v Dioklecianovi pala?i v Splitu na Hrva?kem.

Jakov Brdar je avtor ?tevilnih skulptur in javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Kip Livenze pred mestno hi?o v Motta di Livenzi v neposredni bli?ini Benetk v Italiji je leta 2002 nastal kot plod sodelovanja z arhitektom Borisom Podrecco.

Njegove skulpture stojijo v sredi??u slovenske prestolnice Ljubljane: na Mesarskem mostu (bronasti kipi Prometeja, Satirja, Adama in Eve), Petkov?kovem nabre?ju v neposredni bli?ini ljubljanske tr?nice, na Klju?avni?arski ulici v starem delu mesta. Pred centralno ?elezni?ko postajo stoji njegov konjeni?ki spomenik Rudolfa Maistra . V ?entvidu v Ljubljani, v parku Zavoda sv. Stanislava, stoji tudi skulptura sv. Jo?efa. Omeniti velja ?e spomenik Jamesu Joycu na ?elezni?ki postaji in portret Charlesa Nodiera v atriju Francoskega in?tituta Charlesa Nodiera.

Njegove skulpture krasijo staro ribi?ko mesto Komi?a na otoku Visu na Hrva?kem.

Leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado mesta Ljubljane.

Kip Kristusa je leta 2014 razstavil v cerkvi Marija Zdravje v Piranu. Skulpturi Ona in On sta stali na Piranski punti na slovenski obali.

Leto kasneje je imel razstavo v eni najlep?ih renesan?nih pala? - Landhaus pod za??ito Unesca v Gradcu v Avstriji. Istega leta je razstavil monumentalno bronasto skulpturo Kristusa v baziliki Santa Maria presso San Satiro (mojstrovini velikega renesan?nega arhitekta Donata Bramanteja) v neposredni bli?ini Milanske stolnice na Expo 2015 v Milanu v Italiji.

Tanja Pregelj Kobe je za njegovo delo zapisala: " Mogo?ne figure Jakova Brdarja utele?enje duha antike, hkrati pa so njihova stvaritev, pre?eta z izpovednim sporo?ilom kiparjeve lastne du?e, odmika od meril tistega ?asa." "Njegova dela, ne realisti?na in ne abstraktna, ne klasi?na in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri, ?ivijo svoje ?ivljenje...".

Kipar Jakov Brdar, ki velja za enega najbolj?ih slovenskih kiparjev ?ivi in dela v Ljubljani v Sloveniji (EU).

Brdar v tujini [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1991 so njegove skulpture postavili med anti?ne mojstrovine v stalni zbirki Pergamonskega muzeja v Berlinu v Nem?iji.

Kip Livenze na glavnem mestnem trgu pred Mestno hi?o v Motta di Livenzi v neposredni bli?ini Benetk v Italiji je leta 2002 ustvaril v spomin na nekdaj poplavljeno mesto.

Leta 2005 je imel razstavo v eni od najpomembnej?ih anti?nih pala? na svetu - v Dioklecianovi pala?i v Splitu na Hrva?kem.

V njegovem rojstnem kraju Livnu v Bosni in Hercegovini stoji njegov dvojni portret hrva?kega slikarja Gabrijela Jurki?a.

Njegove skulpture krasijo staro ribi?ko mesto Komi?a na otoku Visu na Hrva?kem.

Leta 2014 je imel razstavo Ona in On ter Kri?ani v eni najlep?ih renesan?nih pala? v Evropi - Landhaus v avstrijskem Grazu.

Leta 2015 je razstavil monumentalno bronasto skulpturo Kri?anega, ki velja za vrhunec njegovega opusa v baziliki Santa Maria presso San Satiro, ki je delo najve?jega renesan?nega arhitekta Donata Bramanteja na Expo 2015 v Milanu v Italiji.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam slovenskih kiparjev

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68628/detail.html
• http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/65822/detail.html

Ta ?lanek o likovnem umetniku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u