Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izotopi
(iz
iso
'enak', in
topos
'kraj') so
atomi
kemijskega elementa
z razli?nim
masnim ?tevilom
in enakim
vrstnim ?tevilom
. Gr?ki izvor imena ≫izotop≪ se nana?a na dejstvo, da se v
periodnem sistemu elementov
izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi ozna?ujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo
atomsko
in masno ?tevilo. Razlika med masnim in atomskim ?tevilom je ?tevilo nevtronov v jedru.
Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od
jedrskih razpadov
. Pribli?no dvajset elementov obstaja v obliki enega samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja ve? stabilnih izotopov. V naravi je najpogostej?i izotop z maso 1
a.e.m.
, ki v jedru nima nevtrona ? to je navadni
vodik
(99,985 % dele? v naravi);
devterij
(0,015 % v naravi) ima v jedru en nevtron,
tricij
(obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem
uranu
mo?no prevladuje (99,3 %)
238
U, le malo (0,7 %) pa je izotopa
235
U. Pri
kloru
sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno porazdeljena: 75,4 % naravnega
klora
predstavlja izotop
35
Cl, 24,6 % pa
37
Cl. Atomske mase, ki so navedene v
periodnem sistemu
, so
povpre?ne vrednosti
mas izotopov v naravi.
Jedra nestabilnih izotopov s ?asom razpadejo v jedra atomov kakega drugega elementa. ?e vemo, kako hitro razpada neki izotop, lahko v?asih ugotovimo starost predmeta iz koncentracije izotopa, ki ga predmet ?e vsebuje. To je osnova dolo?anja starosti kamnin s kalijem-40, ki razpade v argon-40. Radioaktivni izotopi so pomembni na ve? podro?jih, zato jih veliko naredijo tudi umetno za uporabo v medicini in jedrski industriji.
Izotopi posameznega elementa imajo enake kemijske lastnosti, zato jih s kemijskimi reakcijami ne moremo razlikovati (identificirati). Zaradi razli?ne mase jedra pa jih lahko identificiramo s fizikalnimi postopki, kot je na primer
masna spektrometrija
.
