한국   대만   중국   일본 
Ivan Cankar - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Ivan Cankar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
≫Cankar≪ se preusmerja sem. Za druge pomene glej Cankar (razlo?itev) .
Ivan Cankar
Rojstvo 10. maj 1876 ( {{padleft:1876|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] [2] […]
Vrhnika [4] [5]
Smrt 11. december 1918 ( {{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [4] [2] […] (42 let)
Ljubljana [4] [5]
Poklic pesnik , pisatelj , romanopisec , politik , esejist , dramatik , pisatelj proze
Narodnost Slovenija Slovenec
Dr?avljanstvo   Cislajtanija
?anr novela , kratka zgodba , drama , pesem , esej
Literarno gibanje simbolizem
moderna umetnost
Pomembnej?a dela Kralj na Betajnovi
Martin Ka?ur
Za narodov blagor
Hi?a Marije Pomo?nice
Hlapec Jernej in njegova pravica
Podpis

Ivan Cankar ( izgovorjava   ( pomo? · info ) ), slovenski pisatelj , esejist , dramatik in pesnik , * 10. maj 1876 , Vrhnika , Avstro-Ogrska , † 11. december 1918 , Ljubljana , Kraljevina SHS .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hi?i Na klancu 141 (Vrhnika) kot osmi od dvanajstih otrok obrtni?ko ? proletarske dru?ine tr?kega kroja?a Jo?eta Cankarja in njegove ?ene Ne?e (rojena Pivk). Leta 1882 je bil vpisan v osnovno ?olo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko . Razrednik in u?itelj sloven??ine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spo?toval. Tam se je pridru?il dija?kemu dru?tvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom , s Kettejem in z ?upan?i?em . ?e v dija?kih letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon .

Po maturi , ki jo je opravil leta 1896, je od?el na Dunaj ?tudirat tehniko . Kmalu se je prepisal na slavistiko . Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 ?ivel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja ?vicarija) in napisal Belo krizantemo. Odlo?il se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s ?tefko Loffler.

Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za dr?avnega poslanca na Dunaju, vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat Fran Pov?e ). Kljub volilnemu neuspehu je politi?no kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi ?tevilne v Trstu ), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani , v katerem se je zavzel za zdru?itev vseh ju?nih Slovanov v skupno dr?avo, a odlo?no nasprotoval kakr?nemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politi?no zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora . Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem ?tajerskem . Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih opro??en slu?enja.

Po dalj?i bolezni je umrl v de?elni bolni?nici v Ljubljani . Pokopali so ga na ljubljanskih ?alah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton ?upan?i?.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Cankarjeva spominska hi?a, ki stoji na mestu njegove rojstne hi?e na Vrhniki (na ≫Klancu≪)

Uvr??amo ga med ?tiri predstavnike slovenske moderne (poleg Murna, Ketteja in ?upan?i?a). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesni?ke zbirke Erotika in ?upan?i?eve ?a?e opojnosti in velja za za?etek slovenske moderne . V svoji pesni?ki zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance . V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem kro?ku slovenskih ?tudentov, katerega ?lani so bili med drugimi tudi Oton ?upan?i?, Fran Govekar in Fran Eller .

Kmalu je pesni?tvo opustil in za?el pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike , naturalizma , dekadence , simbolizma in impresionizma je pisal povesti , novele , romane , ?rtice in dramska besedila.

Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena (Kralj na Betajnovi) in Gogolja , pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politi?ne razmere v dr?avi ( satiri?ni komediji Pohuj?anje v dolini ?entflorjanski , Za narodov blagor ter politi?na satira Hlapci ).

V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in va?kim, malome??anskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi ?tevilne dru?benokriti?ne ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simboli?no predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkori??evalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ?enskega oziroma materinskega romana.

Poleg umetni?kega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicisti?nim pisanjem, kritiko in esejistiko ( Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Na?i umetniki). .

Psevdonimi [ uredi | uredi kodo ]

Za svoje pisateljsko delo je uporabljal ?tevilne ?ifre in psevdonime . Ti so zna?ilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmi?ljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v ?asniku Slovenec , ker ni ?elel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri katoli?kih listih, tako je za veliko ve?ino umetni?kih imen zna?ilno, da jih je uporabil samo enkrat:

  • ?ifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
  • stalni psevdonimi in ?ifre: Tro?an - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
  • enkratni psevdonimi in ?ifre: Prepira?ev - Julijan Mak - I.C.Tro?an - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - ?tefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.?. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar.

Po smrti [ uredi | uredi kodo ]

Kipi v spomin njemu se nahajajo: na Vrhniki (delo kiparja Ivana Jurkovi?a ), na Ro?niku v Ljubljani (delo kiparja Fran?i?ka Smerduja ), pred Cankarjevim domom v Ljubljani ( Slavko Tihec ), pa tudi v Sveti Trojici v Sloveskih goricah . Njegovo ime nosi ve? cest/ulic/trgov po Slovejiji, osnovnih ?ol, Cankarjeva knji?nica Vrhnika , Spominski plo??i in svojo ulico ima tudi na Dunaju .

Ministrstvo za ?olstvo organizira tekmovanje s podro?ja znanja sloven??ine za Cankarjevo priznanje .

Vlada Republike Slovenije je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra je namre? stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej prilo?nosti so potekale ?tevilne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih ve? muzejskih razstav, o Cankarjevem ?ivljenju pa sta iz?la tudi dokumentarno-igrani film Cankar in strip . [6]

Slovenski center PEN , Slovenska akademija znanosti in umetnosti , Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Univerza v Ljubljani pod pokroviteljstvom Ob?ine Vrhnika od leta 2020 podeljujejo Cankarjevo nagrado za najbolj?o pripovedno , liri?no , dramsko ali esejisti?no knjigo minuleta leta. [7]

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

Erotika
Hlapec Jernej in njegova pravica
Pohuj?anje v dolini ?entflorjanski

Poezija [ uredi | uredi kodo ]

Proza [ uredi | uredi kodo ]

Dramatika [ uredi | uredi kodo ]

Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige: Pregled slovenske knji?evnosti [8]

Dela, objavljena v Slovenskem narodu [ uredi | uredi kodo ]

  • Uboge ro?e! (24.?25. september 1902)
  • Prijateljica (7.?11. marec 1903)
  • Groba nehvale?nost (4. december 1909)
  • Marta in Magdalena (10.?13. januar 1910)
  • Don Alfonso (8.?9. februar 1910)
  • Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910)
  • Sveto obhajilo (19. februar 1910)
  • Naredba (26. marec 1910)
  • Jude?ev poljub (23. april 1910)
  • Siv las (30. april 1910)
  • Vojska na Prisojnici (10.?12. maj 1910)
  • Ponesre?en feljton (21. maj 1910)
  • Majsko veselje (28. maj 1910)
  • Cigarete (23. julij 1910)
  • Njena podoba (30. julij 1910)
  • Zimsko cvetje (8.?11. avgust 1910)
  • So?utni Jakob (13. avgust 1910)
  • Zgodovinska seja (17.?18. avgust 1910)
  • Trubadur (20. avgust 1910)
  • Pravljica (27. avgust 1910)
  • Dvoje sre?nih ljudi (31. avgust?1. september 1910)
  • Idila (3. september 1910)
  • ?e?nje in prstan (7. september 1910)
  • V gaju (10. september 1910)
  • Idealist (8. oktober 1910)
  • Istrski osel (24. junij 1911)
  • Starec (30. avgust?2. september 1911)
  • Na verandi (14. oktober 1911)
  • Prepir v kr?mi (18.?19. oktober 1911)
  • Mladost (26. oktober 1911)
  • No? (28. oktober 1911)
  • Pred pragom (4. november 1911)
  • Koncert na vrtu (7. december 1911)
  • Sova (18. maj 1912)
  • Desetica (20. avgust 1912)
  • Cesta. Odlomek iz romana (26.?29. avgust 1912)
  • Ti?nica (23. november 1912)
  • Muhe (30. november 1912)
  • Odlomek iz romana (10.?13. december 1912)
  • Ale? in peklen??ek. Odlomek iz knjige "Ale? iz Razora" (9. maj 1926)

Mladinska dela [ uredi | uredi kodo ]

Esejistika Ivana Cankarja [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Find a Grave ? 1996.
  2. ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopadie
  3. ↑ 3,0 3,1 Proleksis enciklopedija , Op?a i nacionalna enciklopedija ? 2009.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Цанкар Иван // Большая советская энциклопедия : [в 30 т.] ? 3-е изд. ? Moskva : Советская энциклопедия , 1969.
  5. ↑ 5,0 5,1 Slovenska biografija ? Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti . ? ISSN 2350-5370
  6. ↑ ≫Cankarjevo leto≪ . Ministrstvo RS za kulturo. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 2. decembra 2018 . Pridobljeno 2. decembra 2018 .
  7. ↑ Brato?, Igor (23. april 2020). ≫Nagrada, ki je doslej manjkala≪ . Delo . Pridobljeno 10. februarja 2021 .
  8. ↑ Jane?, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). Pregled Slovenske knji?evnosti . Maribor: Zalo?ba Obzorja.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Lutar Ivanc A.(2006), Album slovenskih knji?evnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Zalo?ba, str. 74-77.
  • Ambro? D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Ivan Cankar
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Ivan Cankar
Wikimedijina zbirka ponuja ve? gradiva o temi:


Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_Cankar&oldid=6224193 ≪