Irmgard Keun
Rojstvo	6. februar 1905 ( {{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}} ) [1] [2] […] Berlin [1] [4]
Smrt	5. maj 1982 ( {{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [5] […] (77 let) Koln [4]
Dr?avljanstvo	Nem?ija
Poklic	pisateljica , pisateljica znanstvene fantastike

Irmgard Keun , nem?ka pisateljica , * 6. februar 1905 , Berlin , † 5. maj 1982 , Koln .

Biografija [ uredi | uredi kodo ]

Irmgard Keun se je rodila 6. februarja leta 1905, v takrat ?e neodvisnem mestu Charlottenburg pri Berlinu. Z o?etom trgovcem Eduardom Keunom in Else Charlotte Keun, rojeno Haese, je otro?tvo skupaj z bratom Gerdom pre?ivela v Berlinu. Med bivanjem v Berlinu se je dru?ina ve?krat selila, dokler se ni leta 1910 ustalila v Kolnu. Po zaklju?eni evangeli?anski ?oli za dekleta leta 1921 se je Keun vpisala na trgovsko ?olo v Harzu, nato pa ?e na zasebno ?olo za stenografijo in strojepisje Berlitz. Od 1925 do 1927 je obiskovala igralsko ?olo v Kolnu. Sprejela je razli?ne ponudbe, v Greifswaldu in Hamburgu, ampak ni po?ela velikega uspeha. Zato je leta 1929 kon?ala igralsko kariero in za?ela pisati. Pri tem jo je spodbujal Alfred Doblin .

1932 se je poro?ila z avtorjem in re?iserjem Johannesom Tralowim , vendar sta se ?e leta 1937 raz?la. S prvim romanom Gilgi, ena izmed nas (Gilgi, eine von uns) je Irmgard Keun leta 1931 postala znana ?ez no?; tudi roman Das kunstseidene Madchen se je ?e ob izidu dobro prodajal. Spodbujala sta jo Doblin in Kurt Tucholsky, med njimi je pri?lo do nasprotujo?ih si mnenj, ko so roman Das kunstseidene Madchen obsodili plagiatorstva. Irmgard Keun naj bi pisala po romanu Roberta Neumanna Kariera (Karriere), ki je iz?el leta 1931. Neumann tega ni priznal. V epilogu ponatisa romana Kariera leta 1966 je za to obto?il kritike: ?Nikoli nisem tega trdil in ?e danes ne trdim - upam, da gospa Irmgard Keun bere te besede, ki so pri?le nekaj desetletij prepozno.“

Leta 1933/34 so nacisti prepovedali in zaplenili njena dela. Njeno pro?njo za sprejem v Dru?tvo pisateljev 3. rajha(Reichsschriftumskammer - RSK) so leta 1936 dokon?no zavrnili. Irmgard Keun je nato bila v tujini(od 1936 do 1940), prvotno v Ostendeu v Belgiji in nato na Nizozemskem. V tem obdobju je napisala ?tevilne romane: Deklica, s katero se otroci niso smeli igrati (Das Madchen, mit dem die Kinder nicht verkehren durften; 1936), Po polno?i (Nach Mitternacht; 1937), Hitri vlak tretjega razreda (D-Zug dritter Klasse; 1938) in Otrok vseh de?el (Kind aller Lander; 1938).

V teh letih so bili njeni prijatelji Egon Erwin Kisch, Hermann Kesten, Stefan Zweig , Ernst Toller, Ernst Weiß in Heinrich Mann . Med 1936 in 1938 je imela razmerje z Josephom Rothom , ki je pozitivno vplivalo na njeno literarno ustvarjanje. Delala je skupaj z Rothom in z njim tudi veliko potovala (v Pariz, Wilno, Lemberg, Var?avo, na Dunaj, v Salzburg, Bruselj in Amsterdam). 1938 sta se raz?la. Ko je nem?ka vojska vstopila na Nizozemsko, se je Irmgard Keun leta 1940 vrnila v Nem?ijo. Varovala jo je informacija o njenem domnevnem samomoru, tako da je v Nem?iji nezakonito ?ivela do leta 1945.

Po vojni je Irmgard Keun poskusila obnoviti stara poznanstva, sre?ala se je s Doblinom in si za?ela dopisovati s Hermannom Kestenom, to je trajalo nekaj let. Delala je kot novinarka in pisala kraj?a besedila za radio, komedije in podlistke (feljtone), ampak literarno ustvarjanje ji ni ?lo ve? od rok. Njen roman Ferdinand, mo?ki dobrega srca (Ferdinand, der Mann mit dem freundlichen Herzen; 1950) ni bil dobro sprejet, tudi dela iz ?asa, ko je ?ivela v tujini, se niso dobro prodajala. Leta 1951 je rodila h?er Martino, o?eta ni hotela razkriti. Od sredine leta 1950 je prijateljevala s Heinrichom Bollom, s katerim je hotela izdati fiktivno delo Dopisovanje z zanamci (Briefwechsel fur die Nachwelt) . Projekt ni uspel, ker nista na?la zalo?nika. Od leta 1960 ni ve? pisala,zatekla se je k alkoholizmu, ki jo je pahnil v rev??ino. Leta 1966 je pristala na psihijatri?nem oddeleku bolni?nice v Bonnu, tam je ostala do leta 1972. Do leta 1977 je ?ivela v Bonnu, nato pa v majhnem stanovanju v ulici Trajan v Kolnu. Literarno branje v Kolnu in portret v reviji Stern sta pripomogla k nepri?akovanemu ponovnemu odkritju njenih del. Tako se je leta 1979 izbolj?alo njeno finan?no stanje. Leta 1982 je umrla zaradi raka na plju?ih. Pokopana je bila na pokopali??u Melaten v Kolnu. Kraljevstvu fantasti?nega pripada njezin zadnji projekt, avtobiografija, ki jo je vedno znova napovedala. V njeni zapu??ini tega niso najdli. S tem se zaklj?i krog samoupodobitev in la?nih namigov o avtobiografiji , ki so bili zna?ilni za Irmgard Keun: ko je iz?el njen prvi roman Gilgi , je dejala da je pet let mlaj?a, tako da je bila enako stara kot glavna oseba v romanu. Hiltrud Hantzschel, avtorica biografije o Irmgard Keun, je zato napisala: ?Irmgard Keun je v razli?nih ?ivljenjskih situacijah razvila specifi?en odnos do resnice o svojem ?ivljenju: v?asih je bil iskren, v?asih lahkomislen, v?asih iznajdljiv zaradi hrepenenja po uspehu, v?asih fantazijski iz pohlepa, neodkrit zaradi stiske in v?asih mol?e? zaradi pokore.“

O delu [ uredi | uredi kodo ]

Kariera Irmgard Keun se je za?ela z romanom, ki na satiri?en in dru?beno kriti?rn na?in opisuje ?ivljenje mladih deklet v zadnjih letih Weimarske republike. V ospredju je njihovo prizadevanje, da postanejo samostojne, da skrbijo same zase, se ne pustijo podrediti in da se same pre?ivijo. Njene junakinje so samozavestne, odrezavne, imajo smisel za realnost in pravico do sre?nega ?ivljenja. Tisto kar jim manjka je, poleg ekonomske tudi emocionalna neodvisnost. Odvisne so od mo?kih, njihovega denarja in njihove pozornosti.

Irmgard Keun je postala ena od najpomembnej?ih zastopnic ?nove stvarnosti“. S svojim asociativnim, ?aljivo-agresivnim pisanjem se je osredoto?ila na pogovorni jezik in na model kina: ≫?elim pisati kot film, ker je tak?no moje ?ivljenje in bo ?e bolj filmsko.≪ je zapisala v romanu Das kunstseidene Madchen .

Naiven ?arm in podoba mlade ?ene, ki je ?ena izmed nas“, sta roman Irmgard Keun ozna?ila kot ?isto razvedrilo. ?ele kasneje so ga kritiki priznali tudi kot literarno delo. Na njen 100. rojstni dan je v frankfurtskem ?asopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung pisalo: ?Tisto kar je Keun naredila, iz skorajda ni? nove stvarnosti, je bila umetni?ka pop-literatura: me?anica tiskalnika in pisalnega stroja, notranjega monologa, ne?ne liri?nosti in ?istega pogovornega jezika, z reklamnih plakatov in iz revij.“

Ko so nacionalsocialisti prevzeli oblast, sta bila romana Gilgi- ena izmed nas (Gilgi- eine von uns) in Das kunstseidende Madchen na ?rnem seznamu del, ki so pisali proti nem?ki oblasti. V svojih kasnej?ih delih je Irmgard Keun obravnavala nacionalsocializem in ?ivljenje v tujini, ?e posebej v romanu Po polno?i (Nach Mitternacht). V tem romanu opisuje vsakdanjik v nacisti?ni Nem?iji in pesimisti?no podobo neuspe?nega boja posameznika proti diktaturi. Konec leta 1970 so dolga leta pozabljeno Irmgard Keun ponovno odkrili - ?e posebej od feministi?ne literarne kritike.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

• Gilgi, ena izmed naju ( Gilgi, eine von uns ; 1931), roman
• Das kunstseidene Madchen , 1932, roman
• Deklica, s katero se otroci niso smeli igrati ( Das Madchen, mit dem die Kinder nicht verkehren durften ; 1936), mladinski roman
• Po polno?i ( Nach Mitternacht ; 1937), roman
• Hitri vlak tretjega razreda ( D-Zug dritter Klasse ; 1938), roman
• Otrok vseh de?el ( Kind aller Lander ; 1938)
• Podobe in pesmi emigracije (Bilder und Gedichte aus der Emigration ; 1947)
• Samo ?e ?enske (Nur noch Frauen ; 1949)
• Ferdinand, mo?ki prijaznega srca ( Ferdinand, der Mann mit dem freundlichen Herzen ; 1950), roman

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

• Nagrada Marieluise Fleißer od mesta Ingolstadt (1981)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam nem?kih pisateljev