Princesa Ingeborg
vojvodinja Vastergotlandska
Rojstvo	2. avgust 1878 ( {{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:2|2|0}} ) [1] [2] […] pala?a Charlottenlund, Danska [d]
Smrt	11. marec 1958 ( {{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [4] [5] (79 let) Stockholm
Zakonec	Princ Karl, vojvoda Vastergotlandska
Potomci	Princesa Margareta Danska Martha, norve?ka prestolonaslednica Astrid, kraljica Belgijcev Princ Karl Bernadotte
Imena Ingeborg Charlotte Caroline Frederikke
Rodbina	Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glucksburg
O?e	Friderik VIII. Danski
Mati	Ludovika ?vedska

Princesa Ingeborg Danska (polno ime Ingeborg Charlotta Carolina Frederikke Louise ), * 2. avgust 1878 , København , Danska , † 12. marec 1958 , Stockholm , ?vedska .

Ingeborg je bila h?erka Friderika VIII. Danskega in materna babica Haralda V. Norve?kega , Baudouina in Alberta II. Belgijskega .

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Princesa Ingeborg se je rodila 2. avgusta 1878 v Charlottenlundski pala?i severno od Københavna kot druga h?erka in peti otrok kronskega princa Friderika Danskega , najstarej?ega sina kralja Kristjana IX. . Njena mati je bila princesa Ludovika ?vedska , edini pre?iveli otrok kralja Karla XV. ?vedskega in IV. Norve?kega .

Poroka [ uredi | uredi kodo ]

Maja 1897 se je princesa Ingeborg zaro?ila s princem Karlom ?vedskim, vojvodo Vastergotlandsko . Princ Karl je bil tretji sin kralja Oskarja II. ?vedskega in Sofije Nasavske , zato sta bila s Karlom bratranec in sestri?na v prvem kolenu.

Poro?ila sta se 27. avgusta 1897 v kapeli v Christiansbor?ki pala?i v Københavnu in medene tedne sta pre?ivela v Nem?iji.

Imela sta ?tiri otroke:

1. Princesa Margareta ?vedska (* 25. junij 1899, † 4. januar 1977)
2. Princesa Martha ?vedska , kasneje kronska princesa Norve?ke (* 28. marec 1901, † 5. april 1954)
3. Princesa Astrid ?vedska , kasneje kraljica Belgijcev (17. november 1905, † 29. avgust 1935)
4. Princ Karl Bernadotte, znan kot Karl mlaj?i , kasneje princ Bernadottski (* 10. januar 1911, † 27. junij 2003)

Leta 1947 je ob njuni obletnici poroke Karl priznal, da je njun zakon bil organiziran s strani njunih o?etov in Ingeborg sama je dodala: "Poro?ila sem se s popolnim neznancem!". ^[6]

Zakonska zveza je bila priljubljena, saj je bila Ingeborg vnukinja priljubljenega kralja Karla XV. ?vedskega in IV. Norve?kega ter ker je bila osebno uspe?na na ?vedskem. Dejalo se je, da je bila od vseh tujih princes poro?enih v ?vedsko kraljevsko hi?o ona morda ena najbolj primernih za kraljico soprogo ?vedske ^[7] in za prvih deset let na ?vedskem je skoraj bila: od leta 1897 do leta 1907 se je kraljica Sofija redko udele?ila javnih prireditev in kronska princesa Viktorija je pre?ivela ve?ino svojega ?asa v tujini zaradi zdravstvenih razlogov. Princesa Ingeborg je s tem dobila ve? javnih nalog, neuradno pa je opravljala ve?ino vloge, povezane s kraljico soproga na ?vedskem dvoru. Dojemalo se je kot da izvaja svoje predstavni?ke naloge s kombinacijo dostojanstva in spro??eno prijaznostjo in s svojo duhovitostjo je pritegnila socialni krog. ^[8]

Ingeborg je zanimal ?port, zlasti drsanje in na avtomobilski razstavi v Stockholmu leta 1903 sta skupaj s prestolonaslednikom Gustavom naredila spontano predstavitev potovanja v avtomobilu iz Scanie. Leta 1908 je na klavirju spremljala princa Viljema na njegovi poroki z veliko vojvodinjo Marijo Pavlovno Rusko .

Dru?insko ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

?ivela je harmoni?no dru?insko ?ivljenje in dru?ina je bila znana kot "sre?na dru?ina". ^[6] Otrokom je bila dana preprosta vzgojo in pri?akovano je bilo, da se nau?ijo gospodinjskih opravil. Dobili so na primer pravo pe? v njihovi igralni ko?i, na katerem so kuhali pravo hrano. S Karlom sta ?ivela neformalno in intimno dru?insko ?ivljenje.

Pri Ingeborg je bilo ob?udovano njeno ravnanje gospodarskih te?av, ko je banka, v katero so investirali, propadla leta 1922 in so morali prodati svoj dom. ^[9] Bila je predstavljena kot simbol ?ene in mati v ?tevilnih revijah in je bila dolga leta najbolj priljubljena ?lanica kraljevske hi?e.

Leta 1905 je norve?ka vlada obravnavala glede tega, ?e bi postala kralj in kraljica na Norve?kem, vendar je Karl zavrnil ponudbo. Namesto tega je bil njen brat izvoljen za norve?kega vladarja. Ingeborgino sorodstvo s skandinavskimi dinastiji je pomagalo spraviti tri kraljevske hi?e spet skupaj k napetosti, ki je bila ustvarjena zaradi norve?ke odcepitve leta 1905. Politi?no je imela Ingeborg demokrati?ne in liberalne simpatije in ni marala konservativcev, ti pogledi so bili izra?eni v vladni krizi leta 1918. ^[10] Sovra?ila je konservativni kabinet Hammarskoljd in politiko iz leta 1914, kritizirala je konzervativen tisk in videla odstop liberalno-socialdemokratskega kabineta leta 1918 kot katastrofo, menda je to komentirala z besedami: "To se ne sme zgoditi! Ne, ne, ne!" ^[10]

Med drugo svetovno vojno je javno demonstrirala proti nacisti?ni Nem?iji z blokiranje okna svoje hi?e, ki je bila nasproti nem?ke ambasade v Stockholmu. ^[10]

Princesa Ingeborg je priznana babica treh evropskih vladarjev: kralja Haralda V. Norve?kega (sin njene h?erke princese Marte ), pokojnega kralja Baudouina Belgijskega in njegovega brata kralja Alberta II. Belgijskega (sina njene h?erke princese Astrid ). Je tudi prababica kralja Filipa Belgijskega in velike vojvode Henrika Luksembur?kega .

Predniki [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Lars Elgklou: Familjen Bernadotte. En kunglig slaktkronika (Dru?ina Bernadotte. Kronski kraljevske dru?inske) (v ?ved??ini)
• Staffan Skott: Alla dessa Bernadottar (Vsi Bernadottci) (1996) (v ?ved??ini)
• Ingeborg C C F L, urn:sbl:11950, Svenskt biografiskt lexikon (art av Ragnar Amenius), pridobljeno 2015-10-02. ^{[ mrtva povezava ]}