Informacijsko-komunikacijska tehnologija
(IKT) je podro?je
elektrotehnike
in
znanstvena
veda
, ki se nana?a na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za prenos, shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav
informacij
. V sodobnih ?asih pa se IKT nana?ajo predvsem na informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki so se razvile iz
telekomunikacijske
in
ra?unalni?ke industrije
. Informacijsko komunikacijske tehnologije so podro?je, ki se najhitreje spreminja in ki je konec 20. ter v za?etku 21. stoletja do?ivelo najhitrej?i razvoj in popolnoma preobrazilo dru?bo. Informacijsko komunikacijske tehnologije so danes prisotne na vseh podro?jih ?ivljenja in obsegajo podro?ji ra?unalni?tva in telekomunikacij, ki se zaradi izjemno hitrega napredka vedno bolj zlivata. Informacijsko komunikacijske tehnologije so danes zavzele pomembno centralno mesto v vseh tehnolo?kih sistemih in so v sredi??u
?lovekovega delovanja na vseh podro?jih.
Pojem IKT pa zajema tudi ?ir?i nabor izdelkov na podro?ju
telefonije
, bibliotekarstva in drugih praks o filmih, faksih, revijah, ?lankih... Na podro?ju IKT prevladujejo tehnolo?ki dose?ki, brez katerih si sodobnega na?ina ?ivljenja
ne moremo predstavljati: radio, televizija, internet, ter fiksno in mobilna telefonija. IKT tako obsegajo shranjevanje in obdelavo podatkov ter prenos informacij preko brezvrvi?nih in vrvi?nih zvez, obsegajo? bakreno in opti?no infrastrukturo. Novosti na tem podro?ju popolnoma spreminjajo delo, u?enje in zabavo v sodobni dru?bi. Navidezna in nadgrajena resni?nost, kognitivni radio, internet stvari, komunikacija stroj-stroj, satelitske komunikacije in mobilna omre?ja 5. generacije (
5G
) predstavljajo le nekaj primerov tehnologij, ki zahtevajo nova in?enirska znanja.
IKT so vklju?ene v vse segmente sodobne dru?be in njenih dejavnosti.
[1]
Ko odpovejo komunikacije, se svet tako reko? ustavi. Zato potrebe po strokovnjakih s podro?ja IKT stalno nara??ajo. Potrebni so v vseh panogah gospodarstva
in jih zato na celotnem podro?ju EU mo?no primanjkuje. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij je klju?nega pomena za konkuren?nost Evrope v dana?njem vse bolj digitalnem globalnem gospodarstvu. Klju?ne naloge Evrope so: raz?iritev uvajanja ?irokopasovnih povezav in omre?ij z visoko hitrostjo, razvoj izdelkov in storitev IKT ter e-trgovanja, krepitev aplikacij IKT za e-vlado, e-u?enje, e-vklju?enost, e-kulturo in e-zdravstvo.
[2]
Podro?je IKT obsega znanja, potrebna za prenos, obdelavo, shranjevanje in dostop do informacij v elektronski obliki. Zaposlitve za strokovnjake IKT pa ne ponujajo le velika
imena ra?unalni?tva in telekomunikacij. Samostojne strokovnjake za informacijsko komunikacijsko podporo danes potrebujejo vsa napredna podjetja ne glede na njihovo osnovno dejavnost.
Ekonomija masovne proizvodnje je preproste informacijsko komunikacijske naprave naredila cenene in zanesljive za prenos informacijskih signalov najbolj?e kakovosti z najmanj?o porabo mo?i in pasovne ?irine. V prihodnosti
bomo pri?a razvoju in izgradnji novih radijskih in opti?nih sistemov, ki bodo uporabnikom prinesli ve? Gbit/s in bodo pokrivali celoten planet.
Zgodovinski razvoj izraza IKT
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pojem izvira iz za?etka osemdesetih let dvajsetega stoletja, ko se je za?ela digitalizacija telefonskih omre?ij, informacijska tehnologija pa se je uporabljala tako v digitalnih terminalih omre?ja kot v lokalnih in javnih prenosnih omre?jih. Pojavile so se storitve, kot so teletekst, besedilo na zaslonu in namenska podatkovna omre?ja, kot sta Datex-L in Datex-P. Razvila se je ideja, da bi prvotno povsem razli?ne panoge, na eni strani informacijske tehnologije, ki so se takrat ukvarjale predvsem z velikimi in pisarni?kimi ra?unalniki ter komunikacijska tehnologija na drugi strani, ki se je v glavnem ukvarjala s telefonskim omre?jem, rasle skupaj.
[3]
Od devetdesetih let dvajsetega stoletja se je na obeh podro?jih razvila hitro rasto?a diverzifikacija, katere konca ?e ni na vidiku. Osnovne tehnologije niso pokrile le teh podro?ij, ampak so tudi v ?tevilnih drugih panogah (od vozil do gradbenih tehnologij) ?e vedno nara??ale.
Od leta 2000 se izraz ?IKT“ ?iri zaradi ?iroke uporabe interneta in osrednje vloge storitev, ki temeljijo na IP v IT (kot omre?ja IP) in vse bolj v komunikacijski tehnologiji (kot IP telefonija) v politiki, upravljanju in ?e posebej v istoimenski industriji.
[3]
Informacijsko-komunikacijska tehnologija je tako opredeljena kot splo?ni izraz, ki vklju?uje kateri koli komunikacijski instrument ali aplikacijo, vklju?no z radiem, televizijo, mobilnimi telefoni (mobilnimi telefoni), strojno in programsko opremo za ra?unalnike in omre?ja, satelitske sisteme itd.
[3]
Po letu 2020 se informacijsko-komunikacijske tehnologije ?irijo na podro?je kvantnih tehnologij in se preoblikujejo v ?ir?e podro?je kvantnih informacijsko-komunikacijske tehnologij (Quantum Information and Communication Technology, QIKT), ki za prenos, shranjevanje, obdelavo in druge informacijske manipulacije uporabljajo kvantne delce, kvantne protokole in kvantne algoritme.
Razvoj tehnolo?kih zmogljivosti
[
uredi
|
uredi kodo
]
Svetovna tehnolo?ka zmogljivost shranjevanja informacij se je v letu 1986 pove?ala z 2,6 (optimalno stisnjenih) eksebajtov na 15,8 leta 1993, nad 54,5 v letu 2000, na 295 (optimalno stisnjenih) ekstrabajtov v letu 2007 in na pribli?no 5 zetta bajtov v letu 2014. To je informacijski ekvivalent 1,25 zlo?enih CD-ROM-ov od zemlje do Lune v letu 2007 in ekvivalent 4.500 natisnjenih knjig od zemlje do sonca v letu 2014. Svetovna tehnolo?ka zmogljivost sprejemanja informacij enosmerno oddajnih omre?ij je bila leta 1986 432 ekbajtov (optimalno stisnjenih) informacij, leta 1993 715 (optimalno stisnjenih) ekstrabajtov, leta 2000 1,2 (optimalno stisnjenih) zettabajtov in leta 2007 1,9 zettabajtov. U?inkovita svetovna zmogljivost za izmenjavo informacij prek dvosmernih telekomunikacijskih omre?ij je bila leta 1986 281 petabajtov (optimalno stisnjenih) informacij, leta 1993 471 petabajtov, leta 2000 2,2 (optimalno stisnjen), 65 (optimalno stisnjenih) ekbabajtov v letu 2007, leta 2007 65 (optimalno stisnjeno). ] in pribli?no 100 eksebajtov v letu 2014. Svetovna tehnolo?ka zmogljivost za ra?unanje informacij s ?love?ko vodenimi ra?unalniki splo?nega namena je narasla s 3,0 × 10 ^ 8 MIPS leta 1986 na 6,4 x 10 ^ 12 MIPS v letu 2007.
[4]
Denar, porabljen za IKT po vsem svetu, je bil leta 2017 ocenjen na 3,8 bilijona ameri?kih dolarjev, od leta 2009 pa nara??a na manj kot 5% na leto. Ocenjuje se, da bo celotna IKT v letu 2018 zna?ala 5%. Najve?ja 16-odstotna rast se pri?akuje na podro?ju novih tehnologij (IoT, Robotika, AR / VR in AI).
[5]
Prora?unski prora?un ameri?ke zvezne vlade za leto 2014 je zna?al skoraj 82 milijard dolarjev. Stro?ki IT, kot odstotek korporativnega prihodka, so od leta 2002 narasli za 50%, kar je obremenilo prora?une za IT. Pri pregledu IT-jev trenutnih podjetij 75% predstavljajo ponavljajo?i se stro?ki, ki se uporabljajo za "pri?iganje lu?i" v IT-oddelku, 25% pa stro?kov novih pobud za razvoj tehnologije.
[6]
Povpre?ni prora?un za IT ima naslednjo raz?lenitev:
[6]
- 31 % stro?ki osebja (interni)
- 29 % stro?ki programske opreme (zunanja / nakupna kategorija)
- 26 % strojne opreme (zunanja / nakupna kategorija)
- 14 % stro?ki zunanjih ponudnikov storitev (zunanji / storitve).
Predvidena ocena denarja, namenjenga za IT namene leta 2022, je nekaj ve? kot 6 bilijonov ameri?kih dolarjev.
Sledi seznam dr?av
OECD
po dodani vrednosti sektorja in podsektorjev IKT v letu 2015. Vrednosti so izra?ene kot odstotek skupne dodane vrednosti v teko?ih cenah-
[7]
Dr?ave OECD po dodani vrednosti sektorja in podsektorjev IKT, 2015
|
|
Dr?ava
|
Proizvodni
sektor IKT
|
Izdaja
programske opreme
|
Telekomunikacije
|
IT in druge
informacijske storitve
|
| 1
|
Ju?na Koreja
|
7,18
|
/
|
1,26
|
1,91
|
| 2
|
?vedska
|
2,44
|
0,44
|
1,24
|
3,19
|
| 3
|
Finska
|
2,22
|
0,15
|
1,18
|
3,35
|
| 4
|
ZDA
|
1,59
|
0,66
|
1,68
|
2,11
|
| 5
|
Estonia
|
0,78
|
0,02
|
1,84
|
3,36
|
| 6
|
Japonska
|
1,74
|
/
|
1,82
|
2,41
|
| 7
|
?e?ka
|
1,53
|
0,28
|
1,38
|
2,68
|
| 8
|
Mad?arska
|
1,86
|
/
|
1,58
|
2,36
|
| 9
|
OECD
|
1,38
|
0,33
|
1,55
|
2,15
|
| 10
|
Zdru?eno kraljestvo
|
0,52
|
0,08
|
1,81
|
2,95
|
| 11
|
Irska
|
1,65
|
/
|
0,80
|
2,91
|
| 12
|
Nem?ija
|
1,32
|
0,10
|
0,99
|
2,64
|
| 13
|
Luksembourg
|
0,17
|
/
|
3,22
|
1,51
|
| 14
|
Nizozemska
|
0,64
|
0,00
|
1,22
|
2,79
|
| 15
|
Francija
|
0,58
|
0,34
|
1,24
|
2,47
|
| 16
|
?vica
|
1,01
|
/
|
1,24
|
2,23
|
| 17
|
Slova?ka
|
0,90
|
0,04
|
1,46
|
2,05
|
| 18
|
Slovenija
|
0,77
|
0,01
|
1,54
|
1,97
|
| 19
|
Danska
|
0,91
|
0,24
|
0,95
|
2,13
|
| 20
|
Latvija
|
0,33
|
0,01
|
1,52
|
2,32
|
| 21
|
Kanada
|
0,34
|
0,31
|
1,8
|
1,58
|
| 22
|
Islandija
|
0,05
|
/
|
1,30
|
2,61
|
| 23
|
Avstrija
|
1,06
|
0,09
|
0,9
|
1,92
|
| 24
|
?panija
|
0,32
|
0,05
|
1,7
|
1,74
|
| 25
|
Belgija
|
0,32
|
0,01
|
1,36
|
1,95
|
| 26
|
Italija
|
0,57
|
0,01
|
1,18
|
1,81
|
| 27
|
Poljska
|
0,45
|
0,07
|
1,28
|
1,75
|
| 28
|
Norve?ka
|
0,43
|
0,39
|
0,95
|
1,78
|
| 29
|
Portugalska
|
0,27
|
0,07
|
1,61
|
1,23
|
| 30
|
Gr?ija
|
0,17
|
0,09
|
2,39
|
0,45
|
| 31
|
Mehika
|
0,90
|
/
|
1,75
|
0,11
|
| 32
|
Tur?ija
|
0,29
|
/
|
1,31
|
1,09
|
Sektor IKT nudi ustrezno infrastrukturo za digitalno preoblikovanje gospodarstva (poslovnih procesov, razvoj programskih re?itev in novih poslovnih modelov) in dru?be. Sestavljajo ga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (proizvodni sektor IKT) in ki nudijo storitve IKT (storitveni sektor IKT).
[8]
V Sloveniji je sektor IKT v letu 2015 ustvaril 3.609 milijonov EUR prihodka od prodaje in 1.208 milijonov EUR dodane vrednosti.
[9]
V letu 2018 je IKT sektor v Sloveniji pove?al prihodek od prodaje za 3,9% in za 4,7% pove?al dodano vrednost. V primerjavi z letom 2017, je bilo v letu 2018 5% ve? zaposlenih in samozaposlenih, skupaj 27.680. 76% vseh podjetij IKT sektorja se je ukvarjalo s ra?unalni?kim programiranjem, svetovanjem ipd.
[8]
IKT razvojni indeks (IDI) primerja stopnjo uporabe in dostopa do informacijsko-komunikacijske tehnologije v razli?nih dr?avah po svetu.
[10]
Leta 2014 je Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) objavila najnovej?o lestvico IDI. Na prvem mestu je bila Danska, za njo pa Ju?na Koreja. Na lestvico top 30 uvr??a ve?ino dr?av z visokim dohodkom in nadpovpre?no kakovostjo ?ivljenja, kar vklju?uje dr?ave iz Evrope in drugih regij, kot so "Avstralija, Bahrajn, Kanada, Japonska, Macao, Nova Zelandija, Singapur in ZDA. Skoraj vse anketirane dr?ave so izbolj?ale svojo razvrstitev IDI."
[11]
Organizacija Zdru?enih narodov za izobra?evanje, znanost in kulturo (
UNESCO
), oddelek Zdru?enih narodov, je integrirala vklju?evanje IKT v izobra?evanje kot del svojih prizadevanj za zagotavljanje pravi?nosti in dostopa do izobra?evanja. Unesco deli znanje o ?tevilnih na?inih, kako lahko tehnologija olaj?a splo?ni dostop do izobra?evanja, podpre razvoj u?iteljev, pove?a kakovost in ustreznost u?enja, okrepi vklju?enost ter izbolj?a upravljanje in upravljanje izobra?evanja.
[12]
Mobilno u?enje za begunce
[
uredi
|
uredi kodo
]
?olska okolja igrajo pomembno vlogo pri omogo?anju u?enja jezikov. Vendar pa so jezikovne ovire in ovire pri pismenosti, ki beguncem prepre?ujejo dostop in obiskovanje ?ole, predvsem zunaj tabori??a.
[13]
Aplikacije za u?enje jezikov s pomo?jo mobilnih naprav so klju?na orodja za u?enje jezikov. Mobilne re?itve lahko nudijo podporo izzivom jezika in pismenosti beguncev na treh glavnih podro?jih: razvoj pismenosti, u?enje tujih jezikov in prevodi. Mobilna tehnologija je pomembna, saj je komunikacijska vaja za begunce in priseljence klju?nega pomena, kajti se vklju?ujejo v novo dru?bo in nov jezik. Dobro zasnovane dejavnosti mobilnega u?enja jezika begunce povezujejo z obi?ajnimi kulturami in jim pomagajo pri u?enju v resni?nem okolju.
[13]
IKT se v Podsaharski Afriki uporablja kot izobra?evalno sredstvo od ?estdesetih let dvajsetega stoletja. Za?etek s televizijo in radio je raz?iril obseg izobra?evanja iz u?ilnice v dnevno sobo in na geografska obmo?ja, ki so bila zunaj dosega tradicionalne u?ilnice. Ko se je tehnologija razvijala in se ?ir?e uporabljala, so se raz?irila tudi prizadevanja v Podsaharski Afriki. V devetdesetih letih so bila vlo?ena velika prizadevanja za preskrbo ra?unalni?ke strojne in programske opreme v ?ole, katerih cilj je bil u?ence in u?itelje seznaniti z ra?unalniki v u?ilnici. Od takrat ve? projektov sku?a dose?i nadaljevanje ?iritve dosega IKT v regiji, vklju?no s projektom One Laptop Per Child (OLPC), ki je do leta 2015 razdelil ve? kot 2,4 milijona prenosnih ra?unalnikov med skoraj 2 milijona ?tudentov in u?iteljev.
[14]
- ↑
Stare, Metka; Bu?ar, Maja (2005).
≫U?INKI INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ≪
(PDF)
. Pridobljeno 8. januarja 2016
.
{{
navedi splet
}}
: Vzdr?evanje CS1: url-status (
povezava
)
- ↑
≫Evropska komisija, Regionalna politika, Politika, Teme, informacijske in komunikacijske tehnologije≪
. 22. april 2015
. Pridobljeno 8. januarja 2016
.
{{
navedi splet
}}
: Vzdr?evanje CS1: url-status (
povezava
)
- ↑
3,0
3,1
3,2
William Melody et al.,
Information and Communication Technologies: Social Sciences Research and Training: A Report by the ESRC Programme on Information and Communication Technologies
, ISBN 0-86226-179-1, 1986. Roger Silverstone et al., "Listening to a long conversation: an ethnographic approach to the study of information and communication technologies in the home",
Cultural Studies
, 5(2), pages 204?227, 1991.
- ↑
Hilbert, Martin; Lopez, Priscila (1. april 2011).
≫The World's Technological Capacity to Store, Communicate, and Compute Information≪
.
Science
(v angle??ini). Zv. 332, ?t. 6025. str. 60?65.
doi
:
10.1126/science.1200970
.
ISSN
0036-8075
.
PMID
21310967
.
- ↑
≫IDC - Global ICT Spending - Forecast 2020 ? 2023≪
.
IDC: The premier global market intelligence company
. Pridobljeno 8. junija 2020
.
- ↑
6,0
6,1
Luxembourg, Yvan Philippe (2013).
≫IT Costs ? The Costs, Growth And Financial Risk Of Software Assets≪
. OMTCO.
- ↑
≫Figure 3.2 Value added of the ICT sector and sub-sectors, 2015≪
.
dx.doi.org
.
doi
:
10.1787/888933584716
. Pridobljeno 9. junija 2020
.
- ↑
8,0
8,1
≫Sektor IKT v 2018 ve? prihodka in dodane vrednosti, tudi ve? zaposlenih in samozaposlenih kot v 2017≪
.
stat.si
. Gregor Zupan. 18. september 2019. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 8. avgusta 2020
. Pridobljeno 8. junija 2020
.
- ↑
≫Slika sektorja IKT v letu 2015≪
. Statisti?ni urad Republike Slovenije. 17. november 2016. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 9. januarja 2017
. Pridobljeno 8. januarja 2016
.
- ↑
≫Measuring the Information Society≪
(PDF)
. International Telecommunication Union. 2011
. Pridobljeno 8. junija 2020
.
- ↑
≫ITU releases annual global ICT data and ICT Development Index country rankings≪
.
www.itu.int
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 7. julija 2020
. Pridobljeno 8. junija 2020
.
- ↑
≫ICT in education≪
.
UNESCO
(v angle??ini). 21. junij 2013
. Pridobljeno 8. junija 2020
.
- ↑
13,0
13,1
≫A Lifeline to learning: leveraging mobile technology to support education for refugees≪
.
unesdoc.unesco.org
. UNESCO
. Pridobljeno 8. junija 2020
.
- ↑
≫Digital services for education in Africa≪
.
unesdoc.unesco.org
. UNESCO
. Pridobljeno 8. junija 2020
.