Ta ?lanek ima ve? te?av. Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati ali pa se o teh te?avah posvetujte na pogovorni strani . ?lanek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice . Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati z dodatnimi sklici na zanesljive vire . Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti. Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

Ideologija (gr. ?δ?α = ideja in λ?γο? = logos , vedenje) je ve?zna?en izraz, katerega pomen je odvisen predvsem od konteksta uporabe. V naj?ir?em pomenu bi ga lahko opredelili kot vse tiste ideje o dru?bi ( umetnosti , vzgoji , politiki , ...), ki si jih deli dolo?ena skupina ljudi. V tem smislu je to skupek vrednot in prepri?anj. Lahko pa se ideologija nana?a tudi na prepri?anja, ki so na neki na?in napa?na ali izkrivljena. V tretjem smislu ^{[ navedi vir ]} je to skupek prepri?anj o skoraj vsem, kar vklju?uje tudi vsakodnevno omiko, ne glede na to, ali so ta prepri?anja pravilna ali ne.

Prvotni pomen [ uredi | uredi kodo ]

Izraz naj bi prvi uporabil Etienne Bonnot de Condillac (1715-1780), populariziral in uveljavil pa Destutt de Tracy (1754-1836; avtor dela Elements d'ideologie ) z ostalimi senzualisti?nimi misleci, zbranimi okoli njega. Oba omenjena sta bila francoska razsvetljenska misleca. De Tracy je imel v mislih nekak?no znanost idej, ki jo je opisal kot del zoologije , medtem ko je njen namen opredelil kot spoznanje izvorov idej in odkrivanje odnosa med njimi. Prakti?ni cilj takega razumevanja je bil postaviti nove temelje izobra?evanju , ki ne bi bili omejeni z religioznimi ali metafizi?nimi predsodki.

Toda kmalu je ideologija dobila slab?alni prizvok. Tako naj bi Napoleon (1769-1821) kritiziral te iste mislece, katedrske filozofe, ter jim je o?ital, da se izgubljajo v praznem razglabljanju in v abstrakcijah , namesto da bi se ukvarjali z resni?nostjo, ki je edina pomembna za politi?no akcijo. Poimenoval jih je zanesenja?ke politi?ne idealiste , ki jim je ?ivljenje tuje. V tem smislu je torej ideologija (oziroma ideolog) ?e pridobila negativni pomen.

Razvejani pomen [ uredi | uredi kodo ]

?eprav je bilo v 19. stoletju ?e vedno zaznati prvotni pomen ideologije, je vendarle ta izraz vse bolj opisoval nekak?no oviro racionalnemu mi?ljenju. Slednji pomen je prevladal v 20. stoletju.

Z ideologijo so se veliko ukvarjali marksisti , ki so pomen nekoliko razvejali. ≫Klasiki marksizma≪ so ideologjo razumeli kot: ^{[ navedi vir ]}

• vseobsegajo?i miselni svet in duhovno ?ivljenje dolo?ene dobe,
• tako imenovano nadgradnjo nad dru?beno in ekonomsko bazo nekega sistema,
• politi?no doktrino ,
• zavestno ali nezavestno idealiziranje ali prikrivanje lastnih interesov (razreda, sloja, politi?ne stranke, gibanja idr.),
• la?no, napa?no, feti?izirano zavest in spoznanje, ki izhaja iz razredne determiniranosti in omejenosti nosilcev,
• razumevanje idej, ki so v tem pogledu spodbujevalci zgodovinskega razvoja.

Karl Marx in Friedrich Engels sta ideologijo videla predvsem kot dru?beno zavest razrednega obdobja ?love?kega razvoja, torej kot tisto zavest, v kateri se odra?ajo razredne omejenosti ?loveka nasproti naravi, proizvodom dela in drugemu ?loveku. ?lovek potemtakem v dru?bi postane su?enj lastnih proizvodov zavesti. Tak primer opazimo pri religiji . In tak obrat, odtujevanje proizvoda ?lovekove zavesti je Marx ozna?il za ideologijo. Slednja povzo?a, da ≫je ?love?tvo in njegove okoli??ine videti postavljene na glavo kot v cameri obscuri ≪. ta stavek je mo? razumeti tudi tako, da lahko u?inek ideologije vidijo samo tisti, ki stojijo zunaj nje. Ideolo?ko razmi?ljanje naj bi bilo potemtakem nekaj, ?emur naj bi se izogibali. Nekateri drugi marksisti, kot je bil Louis Althusser (1918-1990), so ideologijo videli kot zavajajo?o, toda hkrati tudi neizbe?no.

Med znamenite izreke o ideologiji sodi misel Engelsa, ki je v pismu 14. julija 1893. leta nem?kemu politiku in publicistu Franzu Mehringu pojasnil: ≫Ideologija je zavestni proces tako imenovanega misleca, vendar z napa?no zavestjo.≪

Sodobna pojmovanja (dru?boslovje, humanistika) [ uredi | uredi kodo ]

V sodobni sociologiji oziroma dru?boslovju je veliko razpravljanja o tem, kaj ideologija pomeni. Opaziti pa je tri najbolj raz?irjene tendence: ^[1]

• ideologija pomeni specifi?ne vrste skupinskih prepri?anj,
• ideologija kot vrsta popa?enih oziroma napa?nih skupinskih prepri?anj
• ideologija kot vrsta prepri?anj neke skupine, ki obsegajo vse, od znanosti in religije do vsakodnevnih vrednot omike, ne glede na to, ali so ta prepri?anja napa?na ali pravilna. (Glej svetovni nazor .)

Prvi pomen je zna?ilen zlasti za ameri?ko politologijo , ki ideologijo razume kot sklop prepri?anj, ki obkro?ajo nekaj osrednjih vrednot. Po tem razumevanju semkaj sodijo: komunizem , fa?izem in razli?ne oblike nacionalizmov . (Glej politi?ni nazori .)

Drugi pomen, torej ideologija kot popa?enje, izhaja iz marksisti?ne misli, ki ideologijo tesno ve?e z obstojem oziroma pripadnostjo dru?benim razredom. Ekonomska baza in pripadnost razredu torej v kapitlisti?nem sistemu popa?ita sliko realnosti.

Tretji pomen priznava, da so vsa prepri?anja tako ali druga?e dru?beno determinirana, vendar pri tem ne izpostavlja, denimo, ekonomske baze ali dru?benega razreda kot dominantnega povzro?itelja popa?enja.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• demagogija
• seznam ideologij

Sklici [ uredi | uredi kodo ]