Ibn Ru?d (Averroes)
Rojstvo	??? ?????? ???? ?? ???? ?? ???? ?? ??? 14. april 1126 [1] Cordoba , Almoravidi [2] [1]
Smrt	10. december 1198 [1] (72 let) Marake? , Almohadi [d] [2] [1]
Poklic	filozof , zdravnik , astronom , sodnik , u?itelj , pisatelj
Obdobje	Srednjeve?ka filozofija
Regija	Islamska znanost in filozofija
?ola/tradicija	sunitska pravna ?ola Maliki , aristotelizem , averroizem
Glavna zanimanja	medicina , falsifa , teologija , ?arija , astronomija , fizika , geografija , matematika
Pomembne ideje	filozofsko inovativno komentiranje Aristotela, pionir politi?nega sekularizma; modern pristop k prepoznavanju in zdravljenju bolezni
Vplivi Mohamed , Aristotel , Platon , Plotin , Malik ibn Anas , Al-Farabi , Ibn Sina , Al-Gazali , Ibn Bad?a , Ibn Zuhr , Ibn Tufajl
Vplival na Ibn Haldun , Siger Brabantski , Albert Veliki , Akvinski , politi?ni averoizem v Evropi, Boetij iz Dacije , R. Bacon , Ockham , Dante , Maimonides , Gersonides , Bruno , Mirandola , Cremonini , Descartes , al-Arabi , Ghamidi

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Ru?d ali Averroes ( arabsko ??? ??? ), andaluzijsko - arabski filozof , logik , znanstvenik in zdravnik , komentator Aristotela * 1126 (leto hid?re 520), Kordoba , ?panija , † 10. december 1198 , Maroko .

Ibn Ru?d velja za enega najpomembnej?ih islamskih filozofov v srednjem veku. Najbolj poznan je po prevodih in komentarjih k Aristotelovim delom, poskusu pomiritve med razumom in religijo znotraj islama in vplivu na kasnej?o tradicijo kr??anskega in judovskega averroizma, radikalne aristotelijanske filozofske smeri, ki je bila v konfliktu z uradnimi doktrinami tako kr??anstva kot tudi judaizma. Ibn Ru?d je deloval v Andaluziji v ?paniji v obdobju tik pred ponovno osvojitvijo ve?jega dela islamske ?panije.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rojen je bil v ugledni dru?ini malikijskih pravnikov . Njegov ded je bil vrhovni sodnik na almoravidskem dvoru v mestu Kordoba, prav tako je bil sodnik tudi o?e. Zato se je smatralo za samoumevno, da si je Ibn Ru?d najprej pridobil pravno izobrazbo, zatem pa se v skladu s spolo?no izobrazbeno omiko islamske ?panije izobrazil ?e v medicini , astronomiji in filozofiji ^[3] . Razen vsestranskega u?enjaka Ibn Bad?e , ki je na Ibn Ru?da vplival predvsem z znanjem astronomije in fizike , njegovi u?itelji niso znani, znano pa je, da je prijateljeval s ?e enim slovitim filozofom in zdravnikom Ibn Tufajlom ( latinsko Abubacer Aben Tofail ), ki je slu?boval na dvoru drugega almohadskega emirja Abu Jakuba Jusufa . Ibn Tufajl je mladega u?enjaka priporo?il emirju, ki se je tudi zanimal za filozofijo, ?e posebej pa za Aristotela. Emir je bil tisti, ki je mecensko spodbudil Ibn Ru?da, da napi?e komentarje vseh takrat znanih Aristotelovih del ^[3] . Na dvoru se je spoznal ?e z uglednim zdravnikom Ibn Zuhrom ( latinsko Avenzoar ), ki je postal njegov prakti?ni vodi? in prijatelj. S smislom za medicinsko opazovanje telesa, se je Ibn Ru?d lahko intelektualno osamosvojil od ?e vedno prete?no misti?nih mentorjev Ibn Tufajla in Ibn Bad?e ter bil sposoben osvojiti, interpretirati in ovrednotiti Aristotelovo filozofijo neodvisno od sodobnikov, ki so Aristotela interpretirali skozi optiko novoplatonistov.

Pod Almohadi je vseskozi karierno napredoval: od leta 1169, ko je bil imenovan za sodnika v Seviliji , pa do leta 1182, ko je bil imenovan za vrhovnega sodnika Kordobe in glavnega dvornega zdravnika v Marake?u , kjer se je nahajal dvor Almohadov. Po smrti emirja Jusufa I. leta 1184, je nekaj ?asa u?ival bogato naklonjenost tretjega emirja Jakuba Al-Mansurja . Ibn Ru?dov polo?aj na dvoru se je drasti?no poslab?al po Al-Mansurjevi zmagi nad kristjani v bitki pri Alarcosi leta 1195. Razlogi, da se je emir odpovedal Ibn Ru?du in ga prepustil sodnemu pregonu, niso znani, verjetno pa si je Ibn Ru?d v vseh letih delovanja na dvoru nabral dovolj veliko ?tevilo vplivnih nasprotnikov, ki so ga lahko o?rnili pri vladarju z obto?bami o nelojalnosti in proti njegovi religiozni primernosti ^[4] . Po razsodbi komisije, ki so jo sestavljali verski u?enjaki (uleme), se je za kraj?i ?as umaknil v izgnanstvo, a ga je emir na pro?njo nekaterih njegovih dvorjanov ponovno pozval nazaj v Marake?, kjer mu je vrnil nekdanje dvorne funkcije. Umrl je decembra leta 1198. Tri mesece kasneje so njegovo telo ekshuminirali in ga prenesli v rodno Kordobo, kjer so ga sve?ano pokopali. Na tem pogrebu je bil navzo? tudi sufijski mistik Ibn Arabi .

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Ibn Ru?dov obse?en opus obsega dela, ki pokrivajo podro?ja filozofije, logike, slovnice, teologije, medicine, matematike, fizike in prava. Od najmanj 66 razprav ^[4] , kolikor jih je napisal (nekaj je namre? apokrifov ), se 28 del ukvarja s filozofijo, 20 z medicino, 8 z islamskim pravom, 5 s teologijo in 4 s slovnico.

V filozofiji najve?ji dele? zavzemajo komentarji k Aristotelovim delom, ki se delijo na velike komentarje ( tafsir ), srednje komentarje ( talkhis ) in povzetke ( d?ami ). Pomembno je vedeti, da se Ibn Ru?d pri komentiranju ni poslu?eval Aristotelovih gr?kih besedil, pa? pa je njegovo filozofijo poznal zgolj preko arabskih prevodov. V velikih komentarjih, ki zadevajo pomembnej?a Aristotelova dela Metafiziko , Drugo analitiko, O du?i , O nebu in Fiziko se poslu?uje nadrobnih in ob?irnih analiz, ki stapljajo Ibn Ru?dovo misel z Aristotelovo. V srednjih komentarjih, ki jih je 16, je manj ob?iren, ?e vedno pa se njegove misli te?ko lo?i od Aristotelovih. Zato pa je v povzetkih, ki so zgolj ?tirje, od tega en povzetek Platonove Dr?ave , toliko osebnej?i. Komentiral je tudi spise ostalih filozofov, med njimi anti?nega komentatorje Aleksandra Afrodizijskega in zgodnje islamske filozofe ter sodobnike.

Drugi sklop filozofsko orientiranih del predstavljajo njegova izvorna dela, v katerih razpravlja o razmerju med filozofijo in religijo oziroma islamom. Ta dela vsebujejo njegov najve?ji avtorski dele?. V delu ≫Nesmiselnost (Al-Gazalijevega) nesmisla (filozofov)≪  arabsko ????? ??????? , Tah?fut al-Tah?fut) kritizira islamskega teologa in kritika filozofije Al-Gazalija , ki je v delu ≫ Nesmisel filozofov ≪ ( arabsko ????? ???????? ) zavrnil celotno zgodnjo islamsko filozofijo, ki se je napajala prete?no iz novoplatonizma in ki je Aristotela dojemala kot filozofa, ki se dopolnjuje novoplatonizmu.

Vplivi [ uredi | uredi kodo ]

Ta razdelek potrebuje raz?iritev . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite . (mesec ni naveden )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Bu?an, Danijel, ≫ Al-Gazali i Ibn-Ru?d, Mi?ljenje u svjetlosti vjere i razuma ≪, Hrvatsko filozofsko dru?tvo, Zagreb, 1991 ( COBISS ) (v hrva??ini)
• Bu?an, Danijel, ≫ Kako je filozofija govorila arabski ≪, Zalo?ba Demetra, Filosofska biblioteka Dimitrija Savi?a, Zagreb, 2009 ( COBISS )
• Bu?an, Danijel, ≫ Poimanje arabizma, povijesna dinamika jedne duhovnosti ≪, Mladost, Zagreb, 1980 ( COBISS ) (v hrva??ini)
• Collins, Randall, ≫ The Sociology of Philosophies, A Global Theory of Intellectual Change ≪, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 1998, str. 387-450 ( COBISS ) (v angle??ini)
• Corbin, Henry, ≫ Zgodovina islamske filozofije ≪, Mohorjeva dru?ba, Celje, 2001 ( COBISS )
• Ibn Ru?d (Averroes), ≫ Knjiga prosudbene rasprave (Kitab Fasl al-Maqal) ≪, Zalo?ba Demetra, Filosofska biblioteka Dimitrija Savi?a, Zagreb, 2006 ( COBISS ) (v hrva??ini)
• Ibn Ru?d (Averroes), ≫ Nesuvislost nesuvislosti (Tahafut al-tahafut) ≪, Naprijed, Zagreb, 1988 ( COBISS ) (v hrva??ini)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Ibn Ru?d

• averoizem

Ta ?lanek o zdravstvenem delavcu je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u