Ta ?lanek vsebuje podatke, ki so morda napa?ni . Prosimo, pomagaj zagotoviti, da so sporni podatki podprti z zanesljivimi viri . Glej ustrezno razpravo na pogovorni strani .

?lanek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice . Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati z dodatnimi sklici na zanesljive vire . Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti.

Humanistika je izraz za znanstvene discipline , ki prou?ujejo ?loveka, njegovo umetnost in kulturo ve?inoma z uporabo analiti?nih in kriti?nih metod, za razliko od naravoslovja in dru?boslovja , ki uporabljata empiri?ne metode. Sodobnej?i zbirni termin za humanisti?ne discipline je kulturne vede oz. kulturologija . ^[1]

Podro?ja humanistike [ uredi | uredi kodo ]

Anti?ne ?tudije [ uredi | uredi kodo ]

Anti?ne ?tudije se v zahodni akademski tradiciji nana?ajo na kulturo antike , in sicer na gr?ko in rimsko kulturo. Velja za enega od temeljev humanistike, vendar je njena popularnost v 20. stoletju padla. Kljub temu ostaja vpliv klasi?nih idej v mnogih humanisti?nih vedah mo?en, kot npr. v filozofiji in knji?evnosti .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovina je znanost, ki raziskuje ?loveka in dru?bo skozi ?as. Njena naloga je, da kriti?no in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira ?lovekovo ?ivljenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj poznavanje zgodovine omogo?a razumevanje sedanjosti in omogo?a predvidevanje prihodnosti.

Jezikoslovje [ uredi | uredi kodo ]

?tudij posameznih klasi?nih in modernih jezikov se tradicionalno uvr??a v humanistiko, ?eprav je jezikoslovje ali lingvistika (veda o naravnem ?love?kem jeziku) znanstvena disciplina.

Pravo [ uredi | uredi kodo ]

Pravo je mno?tvo pravil, ki urejajo najpomembnej?e odnose v dolo?eni dru?bi.

Knji?evnost [ uredi | uredi kodo ]

Knji?evnost ali literatura (slovstvo) ozna?uje poseben na?in komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifi?nih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idili?na povest. V o?jem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v ?ir?em pa tudi ?anre druga?nega zna?aja: dnevnik, pisma, spomini, pridiga, molitev itd.

Umetnost [ uredi | uredi kodo ]

Umetnost zajema dejavnosti ?loveka, ki niso neposredno povezane s pre?ivetjem in razmno?evanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetni?kih del ?lovek izra?a svoja ?ustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta. Lo?ujemo med interpretativno in upodabljajo?o umetnostjo . Razlikujeta se v tem, da prva uporablja kot sredstvo umetnikovo lastno telo, obraz in dr?o, slednja pa za to uporablja razli?ne materiale, kot so glina , kovina ali barva , ki so lahko oblikovani tako, da predstavljajo umetni?ki izdelek . Vklju?uje akrobatiko , uli?ne umetnosti , ples , glasbo , opero , film , gledali??e idr. Umetniki, ki pri tem sodelujejo pred ob?instvom, se imenujejo nastopajo?i. To so igralci , komiki , plesalci , glasbeniki in pevci , sodelujejo pa tudi razli?ni sodelavci s sorodnih podro?ij, kot so tekstopisci idr.

Filozofija [ uredi | uredi kodo ]

Filozofija (gr?ko φιλοσοφ?α: filosofia) je humanisti?na veda. Za razliko od posami?nih znanosti se ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temve? tematizira ?love?ko izkustvo kot celoto (univerzalna znanost).

Od za?etka 20. stoletja je na univerzah postala dosti bolj analitska, zlasti v angle?ko govore?ih delih sveta. Analitsko filozofijo zaznamuje jasna in rigorozna metoda raziskovanja z uporabo logike in bolj formalne metode argumentiranja. Za to metodo raziskovanja so v veliki meri zaslu?na dela filozofov, kot so Gottlob Frege , Bertrand Rusell , G. E. Moore in Ludwig Wittgenstein .

Religiologija [ uredi | uredi kodo ]

Religiologija je veda, ki preu?uje vero ali verstva; veroslovje. Za?etki religioznosti so v neolitiku . V tem obdobju so ?astili nebo, sonce in mesec kot bo?anstva. Novi filozofski tokovi in verovanja so se pojavila tako na Vzhodu kot Zahodu , predvsem okoli 6. stoletja pr. n. ?t. ?ez ?as se je v svetu pojavila velika raznolikost v razvoju religij: hinduizem in budizem v Indiji , zoroastrizem v Perziji , konfucianizem in taoizem na Kitajskem .

Abrahamska religija je ime za skupek religij, ki izhajajo iz prastare semitske tradicije , sledovi katere vodijo k Abrahamu . Nana?a se na patriarha, ?igar ?ivljenje je opisano tako v hebrejski Bibliji oz. Stari zavezi , kot tudi v Koranu , v obeh pa velja za preroka . To tvori skupino najve?jih monoteisti?nih religij , ki vklju?uje ?idovstvo , kr??anstvo in islam .

Razumevanje humanistike v razli?nih kulturnih prostorih [ uredi | uredi kodo ]

V angle??ini lo?ujejo med humanities in human science . Prvi pokriva tradicionalne humanisti?ne discipline, drugi pa tiste, ki uporabljajo empiri?ne metode (npr. ekonomija ). Humanistika v angle??ini ni eno od podro?ij znanosti, tako kot na Slovenskem, ampak je skupaj z umetnostjo ( arts and humanities ) opozicija znanosti. Nemci uporabljajo izraz Humanwissenschaft , ki je prekriven z angle?kim human science, za tradicionalno humanistiko pa ohranjajo latinski izraz studia humanitatis , ki je v srednjem veku ozna?eval tiste discipline, ki se ne nana?ajo na teologijo in naravoslovje . Dru?boslovne metode vedno bolj prodirajo tudi v tradicionalne humanisti?ne discipline (npr. jezikoslovje ) in jih tako odpirajo interdisciplinarnosti . Tradicionalna humanistika, ki se rada sklicuje na knji?no kulturo , se neredko ?uti ogro?ena tudi zaradi digitalne humanistike ( digital humanities ), ki z uporabo ra?unalni?kih orodij aktualizira humanisti?ne vsebine.

V angle?ko humanities spadajo anti?ne ?tudije , zgodovina , jezikoslovje , pravo , knji?evnost , vizualna in interpretativna umetnost ter filozofija in religiologija , ^[2] v human science pa sociologija , antropologija in ekonomija . ^[3] Nemci kulturne vede ( Kulturwissenschaften ) delijo na duhovne vede ( Geisteswissenschaft : zgodovina, religiologija, jezikoslovje, znanost o umetnosti) ^[4] in dru?bene vede ( Sozialwissenschaften : psihologija , sociologija , antropologija , etnologija , biologija , socialno delo , medicina in zdravstvena nega , politologija , arhitektura , zgodovina , arheologija , socialna geografija , informatika in in?enirske vede . ^[5] Francozom predstavljajo humanistiko ( lettres ) podro?ja literatura (z retoriko in lingvistiko), filozofija, zgodovina in jeziki, ?ehi lo?ujejo med dru?benimi in kulturnimi vedami in na?tevajo ?e demografijo , etnografijo , pedagogiko in filologijo , ki je ena od tradicionalnih humanisti?nih disciplin, Poljaki muzikologijo , organizacijske vede in bibliologijo , Rusi pa novinarstvo , umetnostno zgodovino , muzealistiko , etiko , estetiko , zgodovino znanosti in kulturologijo .

Ljudem, ki delujejo na podro?ju humanistike, re?emo humanisti, v o?jem pomenu pa so to predstavniki humanizma , gibanja na prehodu iz srednjega veka v renesanso , ki je v 16. stoletju reformiralo umetnost in znanost ter postavilo ?loveka za sredi??e svojega raziskovanja, oziroma njegovi privr?enci (npr. u?itelji klasi?nih jezikov in knji?evnosti , ki delujejo v duhu antike in preu?ujejo anti?no kulturo). V naj?ir?em pomenu so humanisti ljudje, katerih nazori temeljijo na spo?tovanju ?lovekovega dostojanstva in skrbi za ?loveka. Humanisti?na inteligenca se pogosto razume kot zdrava opozicija naravoslovni, ?e posebej pa tehni?ni inteligenci oz. izobra?encem. ^[6]

Zgodovina humanistike [ uredi | uredi kodo ]

Na Zahodu se ?tudij humanistike za?ne ?e v anti?ni Gr?iji kot osnova ?ir?e izobrazbe za dr?avljane. V rimskih ?asih se je razvil kanon sedmih ved (ki ga povzema srednjeve?ki koncept sedmih svobodnih umetnosti ); vklju?eval je aritmetiko , geometrijo , astronomijo in glasbo ( quadrivium ) ter slovnico , retoriko , logiko ( trivium ). Te znanosti so tvorile tudi jedro srednjeve?ke temeljne izobrazbe s poudarkom na humanistiki, ki je veljala za ve??ino oz. na?in dela. ^[7]

Velik premik se je zgodil v ?asu renesan?nega humanizma v 15. stoletju, ko se je humanistika za?ela obravnavati kot predmet ?tudiranja in ne prakticiranja. Veda in predmet preu?evanja sta se lo?ila. V 20. stoletju je spet pri?lo do preobrata v mi?ljenju - postmodernizem je v lu?i svojih na?el na novo definiral humanistiko. ^[8]

Vloga humanistike [ uredi | uredi kodo ]

Od poznega 19. stoletja naprej velja osrednje prepri?anje, da humanistika pomaga razvijati refleksijo in samorefleksijo , le-ta pa pomaga pri razvoju osebne zavesti in ob?utku dru?bene odgovornosti. Wilhelm Dilthey (teoretik duhovnih znanosti , angl. moral science ) in Hans-Georg Gadamer vidita osrednje poslanstvo humanistike v nujnosti razumevanja ?love?tva in njegovih izku?enj, po ?emer se tudi lo?i od naravoslovja . To razumevanje povezuje enako misle?e s sorodnim kulturnim ozadjem in omogo?a ob?utek kulturne kontinuitete s filozofsko preteklostjo. Danes u?itelji in ?tudentje humanistike razvijajo zavest, ^[9] primerno za multikulturni svet, v katerem ?ivimo. Humanistika in dru?boslovje sta in morata biti vest vseh preostalih znanstvenih podro?ij.

Za razlikovanje med humanistiko in naravoslovjem je potrebno poznavanje pomena obeh. Kar ju medsebojno razlikuje, ni dolo?en predmet zanimanja, pa? pa na?in razmi?ljanja in pristop k dolo?enemu problemu. Humanistika se osredoto?a na razumevanje pomena, namena in cilja, ceni zgodovinski in sociolo?ki fenomen problema. Pri tem gre bolj za interpretativno metodo iskanja resnice kot za razlaganje vzro?nosti in posledi?nosti dogodka ali za razkrivanje resnice naravnega sveta. ^[10]

Obstajajo tudi kritike humanistike, zlasti v zahodni kulturi. Joseph Carroll trdi, da ?ivimo v spreminjajo?em se svetu, v katerem kulturni kapital nadome??a znanstvena pismenost in v katerem je romanti?na predstava renesan?nega humanisti?nega u?itelja zastarela. To gre na roko kritikam, ki poudarjajo nekoristnost humanistike v obdobju, ko je potrebno, da u?itelji knji?evnosti , zgodovine in umetnosti sodelujejo z eksperimentalno znanostjo ali pa se vsaj poslu?ujejo njenih empiri?nih iznajdb. ^[11] Marvin Minsky , strokovnjak za umetno inteligenco , je podal eno od najprodornej?ih opazk na ra?un zastarelosti humanistike: ≫Z denarjem, ki ga me?emo stran za humanistiko in umetnost, vam zgradim bolj?ega ?tudenta.≪ ^[12]

Humanistika danes [ uredi | uredi kodo ]

Humanistika v svetu [ uredi | uredi kodo ]

Veliko ameri?kih univerz in vi?je?olskih zavodov verjame v koncept ?iroke, svobodne izobrazbe, zato od svojih ?tudentov zahteva, poleg njihovih izbranih smeri, tudi poznavanje humanistike. Univerza v Chicagu in Univerza Columbia sta bili eni izmed prvih univerz, ki sta od vseh svojih ?tudentov zahtevali tudi znanje iz filozofije , knji?evnosti in umetnosti . ^[13]

Treba pa je tudi opomniti, da v Zdru?enih dr?avah Amerike nara??a ?tevilo kritikov, ki vidijo to vrsto izobrazbe kot nepomembno. Ameri?kih ?tudentov ve? ne pripravlja za njihov trg delovne sile, kar je pogojeno tudi z vedno ve?jim ?tevilom diplomantov in nara??ajo?o konkurenco. ^[14]

Humanistika v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Na Slovenskem je razvoj akademske humanistike vezan na ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919 in z njeno prvo fakulteto, tj. Filozofsko fakulteto , sicer pa se je za?ela s filozofskim ?tudijem na Jezuitskem kolegiju Ljubljani leta 1704. Slovenska humanistika je imela ob tej prvi in?titucionalni potrditvi izrazito narodnobuditeljsko ter jezikovnoozave??evalno vlogo . Danes na Filozofski fakulteti v Ljubljani deluje 21 oddelkov [1] Arhivirano 2015-02-08 na Wayback Machine . humanisti?nega, dru?boslovnega (npr. psihologija) in deloma tudi naravoslovnega profila (npr. arheologija); ?tevil?no izstopajo filolo?ke discipline. Ve?ina disciplin pripravlja ?tudente tudi za pedago?ki poklic. Mlaj?e ?tudijske smeri, kot npr. ameri?ke in ?enske ?tudije nimajo samostojnih oddelkov. Humanist z diplomo Filozofske fakultete naj bi bil intelektualec, ki razmi?lja s svojo glavo in zna kulturne in dru?bene pojave presojati s kriti?no distanco. Humanisti?ni ?tudiji so v Sloveniji organizirani ?e na Filozofski fakulteti v Mariboru , na Fakulteti za humanisti?ne ?tudije v Kopru , na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici , na Fakulteti ISH ter na ZRC SAZU .

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Du?an Ne?ak (ur.): Pogledi . Humanistika in dru?boslovje v prostoru in ?asu. Ljubljana: Znanstvena zalo?ba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010. ( COBISS )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• humanizem
• duhovne vede
• digitalna humanistika (angl. humanities computing )
• kulturologija
• humanitarnost
• humanost

Portal:Literatura