Humanae vitae
(slovensko:
Posredovanje ?love?kega ?ivljenja
) je
pape?ka okro?nica
, ki jo je napisal
pape? Pavel VI.
leta
1968
.
V okro?nici je pape? ponovno izpostavil nauk
katoli?ke Cerkve
glede
splava
,
kontracepcije
in drugih vpra?anj glede
?love?kega
?ivljenja
.
Okro?nica je naletela pri dru?benih ob?ilih ali medijih na veliko pozornost. Mesce pred objavo so
mediji
ugibali in pri?akovali, da bo ta dokument morda spremenil stali??e
katoli?ke Cerkve
o kontracepciji. Ko so se leta 1960 pojavile
kontracepcijske tablete
, je pape? bla?eni Janez XXIII. leta 1963 na predlog koncilskih o?etov osnoval komisijo ?estih evropskih strokovnjakov z namenom, da bi preu?evali vedno bolj pere?e vpra?anje dru?inskega na?rtovanja. ?lani komisije, mediji in mnogi ljudje tudi znotraj katoli?ke Cerkve so pri?akovali, da bo pape? sprejel njihovo mnenje, ki je bilo naklonjeno uporabljanju kontracepcije. To se vendarle ni zgodilo; okro?nica je namre? potrdila dotedanje stali??e. Odklonilno mnenje o kontracepciji je izrazil ?e pape? bla?eni
Pij IX.
sredi 19. stoletja, ko se je to vpra?anje pojavilo.
[1]
Moralno u?enje okro?nice temelji na katoli?kem u?enju, na posnemanju
Jezusa Kristusa
in na naravnem moralnem zakonu. Cerkev u?i, da obstaja naravni nravni zakon, katerega je
Stvarnik
≫vpisal v srce slehernemu ?loveku≪. Izra?a izvirni naravni moralni ?ut, ki ?loveku pomaga lo?evati dobro od hudega. Cerkev ga ima za splo?nega in nespremenljivega.
O zakonski ljubezni je pape? napisal, da je
ljubezen
?isto posebna oblika osebne skupnosti, v kateri mo? in ?ena velikodu?no delita vse, ne misle? le nase. Kdor resni?no ima rad svojega zakonskega tovari?a, ga ljubi ne le zaradi tega, kar dobiva, ampak ga ima rad zaradi njegove dobrobiti.
Pape? Pavel VI.
je imenoval kontracepcijo znamenje sebi?nosti v
dru?bi
in izra?anje neodgovornega vedenja. V okro?nici je poudarjeno, da sta zakonska partnerja sodelavca z Bogom pri ustvarjanju in vzgoji novih ?love?kih ?ivljenj. Spolni odnos v
zakonu
mora biti zdru?evalen in odprt za novo ?ivljenje. Glavna napaka kontracepcije je v tem, da postavlja oviro Bo?jemu delovanju pri ustvarjanju novih ?love?kih bitij. Uporaba umetnih kontracepcijskih ali protispo?etnih sredstev je smrtni greh. ?e obstajajo pametni razlogi, Cerkev dopu??a uporabo naravnih metod pri dru?inskem na?rtovanju, kot je npr. Billingsova ovulacijska metoda, ki je danes raz?irjena ?e po vsem svetu. Njo je priporo?ala v prid naravnega dru?inskega na?rtovanja tudi bla?ena
Mati Tereza
. Med najuspe?nej?e pobudnike naravnega na?rtovanja dru?ine na temelju u?enja Katoli?ke Cerkve in ?e posebno okro?nice Humanae vitae spada dr. med.
Anton Lisec
.
Pape? je opozoril, da ima lahko uporaba kontracepcije mnogo slabih posledic. Izrazil je bojazen, da bo raz?irjenost kontracepcije privedla do pove?anega ?tevila pre?u?tev in nezvestobe v
zakonu
ter do ?irjenja nemoralnosti. Mo?ki, ki so navajeni na kontracepcijo, so po njegovem mnenju v nevarnosti, da gledajo v ?enski predmet zadovoljitve po?elenja in da prenehajo gledati v njej tovari?ico, ki zaslu?i ne?nost in pozornost. Seveda velja tudi obratno.
[2]
Pape? Pavel VI. je omenil pisanje v sodobnih medijih, ki so v nasprotju s cerkvenim u?enjem. Cerkve ne presene?a, da je postala kot njen utemeljitelj Jezus - ≫znamenje nasprotovanja≪.
Mnogi danes to okro?nico imenujejo prero?ko in pogumno dejanje, kajti vse to, kar je v njej pape? predvideval, de je danes uresni?ilo. Vendar ga je ta odlo?itev stala veliko notranjih bojev. O svojem mu?nem polo?aju se nam Pavel VI. sam izpoveduje: ≫Predvsem smo ?utili te?ko odgovornost. Ta ob?utek nas je vpeljal v ?ari??e vpra?anja in nas v njem dr?al ves ?as ?tiriletnega preu?evanja in pripravljanja okro?nice. Zaupamo vam, da nam je ta odgovornost povzro?ila mnogo trpljenja. Nikoli nismo bolj ob?utili breme na?e slu?be kakor v okoli??inah re?evanja tega problema. Preu?evali smo, brali in se pogovarjali, kolikor nam je bilo mogo?e. Mnogo smo molili. Nekatere okoli??ine te zadeve so vam znane. Morali smo odgovoriti Cerkvi in vsemu ?love?tvu."
[3]
Pape? spodbuja vernike, da naj ?rpajo
ljubezen
in
milost
iz evharisti?ne skupnosti z Jezusom, kar jim bo pomagalo vztrajati v dobrem. Tistim, ki so padli, pa priporo?a kesanje in spoved.
Poznej?i pape?
Janez Pavel II.
, tedanji
krakovski
nad?kof Karel Wojtiła, je sodeloval v nastajanju te okro?nice s svojimi razmi?ljanji in komentarji, preden je bila enciklika slu?beno objavljena, ?eprav mu poljske komunisti?ne oblasti niso dovolile potovanja v Rim. Po mnenju nekaterih poznavalcev bi marsikatera negativna in burna poznej?a reakcija in kritika ne le zunaj, ampak tudi znotraj Cerkve izostala, ?e bi bila okro?nica upo?tevala ve? njegovih predlogov. Videti je, da niti sam Pavel VI., ki je kot milanski nad?kof Giovanni Montini bil zelo popularen, ni pri?akoval toliko negativnih odzivov zlasti znotraj Cerkve. Tudi v zvezi s tem je omenil: ≫Drugi vatikanski zbor je odprl okna Cerkve, noter pa je vdrl hudi?ev dim zmote in zablode.≪ To je poslednja velika enciklika pape?a Pavla VI., ?eprav je bil pape? ?e deset let. Po objavi te okro?nice (do 6. avgusta 1978) je pa napisal ?e nekaj manj?ih enciklik in spodbud.
[4]
Isto u?enje, kot je podano v Humanae vitae, je potrdil v eni od svojih prvih pisem ?e omenjeni pape? Janez Pavel II. v apostolski spodbudi
Familiaris Consortio
(Family partnership, Dru?insko ob?estvo), ki jo je objavil 22. novembra 1981. Pisanje tega postsinodalnega dokumenta se je zavleklo zaradi posledic atentata, ko je nanj streljal Turek
Ali Agca
13. maja 1981. leta in ga hudo ranil na Trgu Svetega Petra v Rimu.
Pape? Janez Pavel II. (1978?2005) govori tudi o podro?jih, ki jih je obdelal v ?Humanae vitae” njegov predhodnik Pavel VI. Vendar ni bilo kritik.
[5]
?e je dal u?enju novega pape?a tako pohvalo lai?ni komentator, je posredno dal veliko priznanje tudi u?enju pape?a Pavla VI. v okro?nici Humanae vitae. To pa ka?e tudi na to, da so bile svetovne razmere v letu
1981
v (delavskem) svetu precej druga?ne od tistih nemirnega in oporekovalskega leta
1968
. Ne smemo pozabiti, da je
Sovjetska zveza
s pomo?jo komunisti?nih satelitov s silo zatrla ??e?koslova?ko pomlad” ?ele kak mesec po izidu okro?nice Pavla VI. Glede razlage in sprejemanja nauka Humanae vitae in rednega cerkvenega u?iteljstva pa moramo ?e dodati, da je sklicevanje na vest po nauku te okro?nice za katoli?ana mo?no le tedaj, ?e o zadevi nima na voljo jasnega nauka svetega pisma in ustnega izro?ila. Absolutno sklicevanje na vest je protestantovsko na?elo.
[6]
- ↑
Prostor za zrelo seksualno ljubezen je izklju?no v urejenem zakonu. A narava zakonskega intimnega dejanja, kakor ga je Bog hotel, ima dve razse?nosti: zedinjenje in odprtost rojevanju (HV 14). Prezervativ ne prihaja v po?tev, ampak vzgoja za vzdr?ost in ?istost do poroke. Pomembno je omeniti, da se je s tem problemom ukvarjal ?e 156 let poprej pape? Pij IX., bla?eni, ko pandemije (AIDS-a ali SIDE) ni bilo. Prek tedanjega urada Svetega Oficija je nekdo postavil vpra?anje: ≫Ali je dovoljeno uporabljati v zakonskem dejanju kondom≪, tj. ?ne?asten instrument, ki ga ljudstvo naziva kondom”? - pazi na izraze (!). Odgovorjeno je 6. aprila 1853.: ≫Nikakor, to bi bilo v sebi slabo dejanje (= intrinsece malus) ≫ ≪ (Denzinger, br. 2795). Kdo bi rekel, da so o tem razpravljali ?e pred 156 leti? (Ivan Fu?ek DI: Crkva i sida ? Uganda pou?ava! Glasnik Srca Isusova i Marijina, Zagreb; godi?te 100/svibanj 2009, str. 22 i 23.)
- ↑
"Humanae Vitae: Encyclical of Pope Paul VI on the Regulation of Birth, July 25, 1968". The Vatican.
http://www.vatican.va/holy_father/paul_vi/encyclicals/documents/hf_p-vi_enc_25071968_humanae-vitae_en.html
. Pridobljeno 1.10.2006.
- ↑
"Obvezno in obenem v svobodi svojega apostolskega poslanstva smo morali oceniti vrednost doktrinalne tradicije, ne le stoletne, ampak tudi nedavne, to je tradicijo na?ih treh neposrednih prednikov. Dol?ni smo bili, da osvojimo nauk koncila, ki smo ga sami razglasili. Bili smo pripravljeni, da sprejmemo, kolikor je najve? mogo?e, sklepe komisije, ki jo je ustanovil pape? ?astnega spomina Janez XXIII. in smo jo mi sami raz?irili, ?eprav so ti sklepi imeli le posvetovalen zna?aj. Pri tem smo morali biti zelo previdni. Vedeli smo za diskusije, ki so se tako strastno in s toliko avtoriteto razplamtele o tem preva?nem vpra?anju. Poslu?ali smo bu?ne glasove javnega mnenja in tiska. Prislu?kovali smo tudi najskromnej?im glasovom, ki pa so globoko prodirali v na?e o?etovsko in pastirsko srce, glasove toliko ljudi, posebno spo?tovanih ?ena, ki jih tesnobno mu?i to te?ko vpra?anje in ?e huje njihove sku?nje. Brali smo vznemirjajo?e vesti o demografskih problemih v svetu, ki so bile podprte s ?tudijami u?enjakov in s programi vlad. K nam so z najrazli?nej?ih strani prihajale publikacije, ki so preu?evale posamezne znanstvene vidike problema ali realisti?no prikazovale mnoge te?ke sociolo?ke pogoje ali opominjale na tiste, danes neustavljive spremembe, ki prodirajo na vsako podro?je modernega ?ivljenja . . .
- ↑
Glej Wikipedijin ?lanek Pape? Pavel VI., kjer so na?tete vse okro?nice tega koncilskega in pokoncilskega pape?a!
- ↑
Komentar Glasa Nem?ije je eden od pozitivnih odmevov. Pravi takole: Pape?ko u?enje ?ivi od kontinuitete svojih izjav. Zaradi tega tudi tokrat nismo mogli pri?akovati nekaj, kar bi nasprotovalo tradicionalnim katoli?kim stali??em v vpra?anjih vere in morale. Kdo naj bi se ?udil, da Janez Pavel II. ? kot tudi njegovi predhodniki ? odlo?no vstaja proti pove?anemu ?tevilu lo?enih zakonov, proti nesprejemanju otrok po hotenih splavih in sterilizaciji, ki jih v okro?nici imenuje ?miselnost naperjena proti spo?etju”. V odbijanju ?ivljenjske in verske prakse, ki ni v skladu s katoli?kimi nravnimi na?eli, je Janez Pavel II. prav tako odlo?en, kakor njegov predhodnik Pavel VI., ki kljub kritiki po celem svetu pa tudi v njegovem lastnem taboru ni niti za ped odstopil od svoje okro?nice o ?ivljenju ?Humanae vita”, v kateri je objavil sporno prepoved umetnih sredstev za prepre?evanje spo?etja. Janez Pavel II. je marsikaj povedal v bolj razumljivem jeziku, ob?irneje razlo?il in v izbiri besed deluje manj profesorsko. Kar se pa ti?e same problematike, se pape? v ve? opombah ponovno sklicuje na svojega predhodnika. Ali to pomeni, da ni v Rimu ni? novega? Nikakor ne. Okro?nica Familiaris consortio opozarja na celo mno?ico problemov, zaradi katerih sme pape? pri?akovati odobravanje iz krogov, ki sicer ne mislijo kot katoli?ka Cerkev. On namre? po zgledu mnogih politikov raznih politi?nih smeri ka?e na ogro?anje dr?avne in splo?ne blaginje zaradi pomanjkljive zavesti o osnovnih vrednotah. Skupaj s pape?em so na primer ustava ZR Nem?ije in zahodnonem?ke parlamentarne demokrati?ne stranke, ki so jo ustvarile: mnenja, da je dru?ina vrednota, katero je treba ??ititi in varovati, katere izginjanje bi lahko izzvalo razpadanje dru?be. Tako kot pape?, tudi politiki mnogih de?el v razvoju zahtevajo ustvarjanje dostojnej?ih ?ivljenjskih razmer kot prvi pogoj za zanesljivo dru?insko ?ivljenje. Tudi kritiki dru?be, kakor tudi on, opozarjajo, da vse opaznej?e ravnanje po na?elih porabni?tva pove?uje sebi?nost in spodkopuje ?love?ko solidarnost. Zahtevo po ustvarjanju novega humanizma, ki bi predstavljal najbolj?e mo?nosti za zdrave dru?inske strukture, bi lahko prav tako povzdignili tudi socialisti?ni, liberalni ali konzervativni politiki. Tudi tisti, ki se ?e ve? kot eno stoletje bojujejo za enakopravnost ?enske v dru?benem ?ivljenju, so o?itno v Janezu Pavlu Drugem na?li zaveznika. On v svoji najnovej?i okro?nici kritizira, da je obi?ajna dru?bena in kulturna tradicija ?eni bila pripravljena podeliti samo vloge zakonske tovari?ice in matere, ne da ji bi na ustrezen na?in omogo?ila opravljati javne dol?nosti, ki so na splo?no pridr?ane mo?kim. Ravno na?elo enakega dostojanstva mo?kega in ?enske, na katerega je pape? v svojem dokumentu ve?krat pokazal, opravi?uje pristop ?enske k javnim nalogam. Janez Pavel II. seveda prav tako odlo?no nastopa proti ideologiji, ki neki ?enski samo tedaj prizna ugled, ?e dela zunaj dru?ine, ki jo pa podcenjuje in zasmehuje, ?e je le gospodinja in mati. Kritiziranje seksizma, tj. da se v ?enski vidi samo seksualni predmet, je istovetno z zahtevami, ki jih postavljajo feministkinje (?enskinje). Ko pape? v zvezi s tem obsoja, da si mo?ki neopravi?eno prisvajajo privilegije, ki poni?ujejo ?ensko, in prepre?ujejo razvoj zdravih dru?inskih odnosov, tedaj je to za poglavarja neke Cerkve, ki jo politiki radi ozna?ujejo kot ?dru?bo mo?kih”, gotovo zelo pomembna izjava. Neomajno pozitivno se pape? v svoji dru?inski okro?nici izra?a o pravici star?ev, da sami sklenejo, koliko otrok bodo imeli in kako jih bodo vzgajali. V dokumentu to star?evsko pravico imenuje neodtujljivo, izvirno, nenadomestljivo in neodtujljivo. Posegi dr?ave tu niso na mestu, kakor tudi ne obna?anje industrijskih de?el, ki svojo pomo? de?elam tretjega sveta pogojujejo od izvajanja ukrepov za prepre?evanje spo?etja, sterilizacije in hotenih splavov. Sami katoli?ani bodo pazljivo zabele?ili, da pape? v svoji dru?inski okro?nici ni izrekel izob?enja tistim ?lanom Cerkve, ki ne ?ivijo po cerkvenih predpisih. Za tiste, ki brez blagoslova Cerkve ?ivijo v izklju?no civilno sklenjenih zakonih, za ponovno poro?ene lo?ene osebe ali za pare, ki ?ivijo skupaj neporo?eni, on ne zahteva obsodbe, ampak posebno cerkveno skrb. Njih ne ?eli izgnati iz Cerkve, ampak jih prav nasprotno vabi, naj ?e naprej sodelujejo v cerkvenem ?ivljenju. Vendar so oni, kot ?e doslej, izklju?eni od obhajila, ?e se v ?ivljenjskih skupnostih, ki jih Cerkev ima za neurejene, ne vzdr?ujejo od dejanj, ki so pridr?ana cerkveno poro?enim zakonskim parom. Na temelju tega postaja jasno, da pape? nadalje vztraja pri zakramentalno sklenjenem in od Cerkve potrjenem zakonu. (Radio ?Deutsche Welle” - ?Glas Nem?ije” iz Kolna. Helmut Rupert: Komentar okro?nice pape?a Janeza Pavla II. Familiaris consortio z dne 27. XII. 1981.)
- ↑
Leta 1971 je nekdo med predavnajem dogmatike poslal listek z naslednjim vpra?anjem: ?Kako morejo nem?ki ?kofje ugovarjati tako velikemu teologu kot je Hans Kung?” (Hans Kung ni sprejemal pape?eve nezmotnosti, kakor tudi ne okro?nice Humanae vitae). Takrat je bo?ji slu?abnik dr. Anton Strle, vidno vznemirjen, vzkliknil: ??e Hans Kung nekaj napa?nega u?i in izjavi, ali mu pape? in ?kofje res nimajo pravice oporekati, ker je pa? veliki teolog? ?e je rekel Goethe, da ne veruje v Kristusovo bo?anstvo, pa mu nih?e ne bi smel oporekati, ker je pa? veliki pesnik? Bratje, trezni bodite. Pape? pa? nikoli ne deluje sam, ampak je v svojem u?enju le glas Cerkve, ki je Kristusovo skrivnostno telo. Vernika torej v vesti bolj ve?e (redno) u?enje pape?ev kot u?enje katerega koli teologa ali moralista, pa naj bo ?e kako sposoben in pameten, a temu u?enju nasprotuje. Jezus je obljubil Svetega Duha apostolu Petru in drugim apostolom, ki zo z njim zdru?eni, kakor tudi njihovim naslednikom. To pomeni, da je Cerkev v u?enju verskih in nravnih resnic nezmotna. ?e pa Cerkev v tem ne bi imela bo?jega jamstva, bi postala resnica nedosegljiva in relativna.”
- Slovenski prevod okro?nice iz leta 1968 z uvodom: