Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hollywood
[
holivud
] je
mestna ?etrt
Los Angelesa
v
ameri?ki
zvezni dr?avi
Kaliforniji
, ki le?i severozahodno od mestnega sredi??a. Zaradi svoje zgodovinske vloge kot sredi??e ameri?ke
filmske industrije
se ime pogosto uporablja kot
sinonim
za
ameri?ki film
.
V zgodnjih letih
kina
so filme snemali po vseh ZDA, vendar so trije razlogi pripeljali do uveljavitve Hollywooda kot filmskega sredi??a. Ti razlogi so:
- podnebje
- zagotovljenih 350 son?nih dni na leto;
- velika raznolikost tamkaj?njega okolja;
- dru?ba
Motion Picture Patents
in kasneje sinonim za produkcijo ameri?kega filma, televizije, videoiger, glasbe in zabavni?tva.
Teko?i trak sistema je proizvajal
tehni?no
kvalitetne in strokovno narejene filme. Po navadi so bile to preproste, realisti?no podane pripovedi, saj ?asa za tveganje ali eksperimentiranje ni bilo. Med prvimi
igranimi filmi
so bile
zgodovinske romance
in
priredbe
romanov
ter
odrskih uspe?nic
. Nato pa so kmalu za?eli nastajati tudi filmi, ki jih lahko razvrstimo v zna?ilne filmske zvrsti.
Vestern
, s poudarkom na akciji, je bil idealen za
nemi film
. ?tevilni igralci so se specializirali za vloge
kavbojev
. Vloge dobrih in slabih fantov so bile jasno razmejene. Po
drugi svetovni vojni
se je meja med dobrimi in slabimi zabrisala, ?rno bela razli?nost je zbledela in tradicionalnega ljudskega junaka so zamenjali bolj zapleteni liki. Filmi s precej druga?nim prizori??em, denimo
znanstveno fantasti?na
serija
Vojna zvezd
, v?asih veljajo za predelavo izvirnega obrazca vesterna.
Z
organiziranim kriminalom
se je ukvarjalo kar nekaj nemih filmov, na primer
Podzemlje
(1927). Toda ?ele po prihodu
zvoka
in ameri?ki izku?nji s
prohibicijo
je
gangsterski film
postal priljubljena zvrst. Pogosto so temeljili na prepoznavnih resni?nih kriminalcih.
Glasbeni filmi - musicali
[
uredi
|
uredi kodo
]
Z zvo?nim filmom se je pojavil
glasbeni film
. Pevci in plesalci so kmalu postali najbolj dragocena hollywodska lastnina.
Med zna?ilne hollywoodske filme sodijo tudi
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|