Hlapec Jernej in njegova pravica

Avtor	Ivan Cankar
Dr?ava	Slovenija
Jezik	Sloven??ina
Serija	Knji?na zbirka Monumenta litterarum Slovenicarum
Subjekt	slovenska knji?evnost
?anr	socialna povest
Zalo?nik	Zalo?ba L. Schwentner
Datum izida	1907
Vrsta medija	tisk (trda vezava)
COBISS	1702452
UDK	821.163.6.09:929 Cankar I.
Predmetne oznake	slovenska knji?evnost - novele

Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja , ki je iz?la leta 1907 v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum pri zalo?bi L. Schwentner.

Avtor je knjigo napisal, ker je bil pripadnik socialnodemokratske politi?ne stranke in je hotel na volitvah prejeti kar najve? glasov. Knjiga je bila napisana in izdana takoj po volitvah. Avtor je v tem delu opozarjal na spopad med pravico lastnine in pravico delavcev/delavstva. Povest je prevedena v ?tevilne tuje jezike in je med avtorjevimi pomembnej?imi deli. Delo temelji na Cankarjevih resni?nih do?ivljajih socialne problematike doma in ?ir?e v svetu. ^{[ navedi vir ]}

Vsebina [ uredi | uredi kodo ]

Hlapec Jernej je pri starem Sitarju delal na doma?iji 40 let. Po smrti starega Sitarja verjame, da zaradi 40-letnega vlo?enega dela pripada posest njemu, dobi pa jo, seveda, gospodarjev najstarej?i sin, ki pa nikoli ni vlagal kaj dosti dela in ?asa v kmetijo. Zato se Jernej razburi in kar ne neha zahtevati, kar mu, po njegovem mnenju, pripada. Mladi Sitar pa ga na?ene s posestva, saj ga no?e trpeti in ga tako prepusti usodi, saj je vse, kar je Jernej imel, delo in ?ivljenje na doma?iji.

Zatorej se odpravi naokoli do pomembnih ljudi na Betajnovi (pri ?tudentu, ?upanu, kmetih v kr?mi, pri otrocih, pri sodniku), ko pa je ne najde tam, se pa odpravi v Ljubljano, kjer i??e pravico pri sodnikih, kjer ga tudi priprejo. Ve, da ima pravico do zemlje, ki mu je bila krivi?no odtegnjena, in zatorej prosi in prepri?uje ljudi, da mu jo pomagajo dose?i. Za pravico spra?uje zdaj Jernej pri ljudeh v vasi, kasneje se odpravi v mesto in jo i??e tam. Nazadnje se odpravi celo na Dunaj, a je tudi tam ne najde. Povsod mu nasprotujejo in se ga otepajo, ?e? starec je nor, dokler jim ni zadosti in ga zaprejo. Po?ljejo ga v rojstno vas, kjer ga zavrne ?upan, zatem se odpravi v doma?o vas in se obrne ?e na ?upnika. Ko ga zavrne ?e slednji, se odlo?i za?gati Sitarjevo doma?ijo. Ljudem, ki pridejo pomagat gasit ogenj, se Jernej sladko nasmeje, da nima te?av kako si sedaj pri?gati pipo. Vr?ejo ga v ogenj, kjer umre.

Ideja in motivi [ uredi | uredi kodo ]

Gre za spopad med pravico lastnine in pravico dela/delavstva. Jernej se sre?uje z ljudmi, pri katerih i??e svojo pravico, a je ne najde. Predstavlja dru?benozgodovinsko utemeljno pravico proletariata do plodov svojega dela. Prepri?an je, da bo Jernej na?el pravico. ^{[ navedi vir ]}

Ogenj gori z rde?im plamenom! Ta rde?i plamen naj bi bil simbol za revolucijo v dru?benem sistemu in pa v glavah ljudi. Iz nasprotja med Jernejevo miselnostjo in stvarnim svetom se poraja Jernejeva tragika. On pa? ne razume, kako se mu lahko godi taka krivica, a je nih?e ne vidi ali pa no?e videti. On verjame v svojo idejo in verjame v mo?nost njene uresni?itve, drugi pa ga zavra?ajo kot blazne?a in vedno bolj se zdi, da je hlap?evo upanje iluzorno. ^{[ navedi vir ]}

Oblika [ uredi | uredi kodo ]

Pripoved je slogovno na visoki ravni, ima tudi prvine iz Biblije ? biblijski slog. Paralelizem ?lenov, s katerim so poudarjene hlap?eve besede, retori?na vpra?anja, metafore . Pojavlja se tudi mo?na ironija , ki je bila vedno Cankarjevo oro?je, s katerim je v svojih delih ?alil in poni?eval nasprotnike ter njihova dejanja in mi?ljenje. Z vsem tem se nam o Jerneju izgradi ?isto druga?na podoba kot tista, ki si jo ustvarimo pri besedi ≫hlapec≪. ^{[ navedi vir ]}

Hlapec Jernej, njegova ideja in ideal pripadajo bolj daljni prihodnosti in se zato to iskanje pravice v sedanjosti zdi nesmiselno. Povest ima cikli?no paralelno zgradbo, med samim pripovedovanjem pa se za?uti idejno stopnjevanje ob vsakem novem pogovoru Jerneja z ljudmi, na katere se obrne. ^{[ navedi vir ]}

Zbirka [ uredi | uredi kodo ]

Povest Hlapec Jernej in njegova pravica je iz?la v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum, v zalo?bi Lavoslav Schwentner . Zbirko sestavljajo kratke proze, poezije, priro?niki in drame. ^{[ navedi vir ]}

Izdaje in prevodi [ uredi | uredi kodo ]

• Slovenski izvirnik iz leta 1907
• Drama Hlapec Jernej in njegova pravica iz leta 1923
• Prevod v esperanto (Rudolf Raku?a), podlistek v reviji Esperanto-Praktiko, Berlin, v letih 1929 in 1930
• Zbrana dela Krpanova kobila, Hlapec Jernej in njegova pravica, Satiri?ni in polemi?ni spisi iz leta 1930
• Dramsko delo v nem??ini iz leta 1932
• Dramsko delo v sloven??ini iz leta 1932
• Knjiga iz leta 1944
• Dramsko delo Hlapec Jernej in njegova pravica, za oder priredil Milan Skrbin?ek iz leta 1945
• Kratka proza (priredil Boris Merhar) iz leta 1947
• Notno gradivo v slovenskem in ruskem jeziku iz leta 1948
• Kratka proza v Braillovi pisavi iz leta 1956
• Kratka proza iz leta 1959
• Zbrano delo v slovenskem in nem?kem jeziku iz leta 1967
• Kratka proza iz leta 1967
• Kratka proza iz leta 1969
• TV drama iz leta 1972
• Knjiga iz leta 1973
• 1. ponatis iz leta 1976
• Odrska priredba (priredil Jo?e Babi?) iz leta 1976, 1. natis
• Kratka proza v ukrajinskem jeziku iz leta 1976
• Roman v slovenskem in mad?arskem jeziku iz leta 1977
• 2. ponatis iz leta 1978,
• Dramsko delo v bene?kem nare?ju iz leta 1983
• 1. ponatis iz leta 1984
• Izbrano delo iz leta 1985
• 2. izdaja zbranega dela iz leta 1986
• Kratka proza iz leta 1990
• Kratka proza iz leta 1992
• Izbrano delo iz leta 2001
• Kratka proza iz leta 2006
• Kratka proza v japonskem jeziku iz leta 2008
• Kratka proza (elektronski vir) iz leta 2011
• Kratka proza (elektronski vir) iz leta 2012
• Kratka proza (elektronski vir) iz leta 2013
• Kratka proza 1. izdaja iz leta 2014
• Zbrana dela (elektronski vir) iz leta 2014

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Hlapec Jernej in njegova pravica