Hitlerjeva mladina ( nem?ko die Hitlerjugend ) je bila nem?ka nacisti?na mladinska organizacija , ki jo je leta 1926 ustanovila nem?ka nacisti?na stranka , da bi vzpostavila svoj u?ni sistem za mlade Nemce . V njem naj bi ti pridobili znanje voja?kih ve??in in razvili razumevanje ter upo?tevanje nacisti?ne ideologije .

Nastala je iz Zveze mladih NSDAP ( Jugendbund der NSDAP - JdN), ustanovljene marca 1922, ki je vklju?evala fante od 14 do 18 let.

Leta 1928 je Hitlerjeva mladina ustanovila odsek za de?ke, stare od 10 do 14 let ( Deutsch Knabenschaft - Zveza nem?kih de?kov ), ki se je leta 1931 preimenoval v Deutsche Jungvolk in der Hitler-Jugend ( Nem?ki mladi narod v Hitlerjevi mladini ). Odsek za deklice med 14 in 18 leti so dodali leta 1929 ( Schwesternschaft der Hitler-Jugend - Sestre nem?ke mladine ). Leta 1930 se je preimenoval v Bund Deutscher Madel ( Zveza nem?kih deklet ), leta 1931 pa so mu dodali ?e odsek za mlaj?e deklice ( Jungmadelgruppe - Skupina mlaj?ih deklic )

Od 1. decembra 1936 so bila vsa druga podobna dru?tva prepovedana in priklju?ena Hitlerjevi mladini. Za starej?e od 17 let je postalo ?lanstvo v Hitlerjevi mladini obvezno leta 1939, za starej?e od 10 let pa leta 1941. Na mestu vodje je Arthur Axmann leta 1940 zamenjal Baldurja von Schiracha .

Glavni namen Hitlerjeve mladine je bil vzgajati bodo?e arijske nadljudi in bodo?e vojake , ki bi zvesto slu?ili tretjemu rajhu . Telesna in voja?ka vadba je prevladovala nad akademskim in znanstvenim izobra?evanjem . Mladi so se v taborih Hitlerjeve mladine u?ili ravnati z oro?jem , krepili svojo telesno mo?, se u?ili voja?ke taktike in bili vzgajani v duhu antisemitizma . Nosili so uniforme , sestavljene iz svetlorjavih srajc in rjavih kratkih hla?, vodilni pa so nosili ?rne srajce.

Nacisti so lokalne oddelke organizacije Hitlerjugend vzpostavili tudi na nekaterih okupiranih obmo?jih med drugo svetovno vojno , med drugim tudi v okupiranih delih Slovenije ( Gorenjska , Koro?ka , ?tajerska ). Med prvimi ?lani organizacije na Slovenskem ozemlju naj bi bili v prvih mesecih okupacije, ko je ?e veljal pakt Ribbentrop-Molotov , tudi nekateri slovenski komunisti . ^[1]

Ko je vojna napredovala, je Hitlerjeva mladina prevzemala delo mo?, ki so se bojevali. Njeni ?lani so skrbeli za protiletalsko obrambo , iz njihovih vrst pa je iz?lo tudi veliko vojakov (med njimi je najbolj znana divizija Waffen-SS 12. SS-oklepna divizija ≫Hitlerjugend≪ pod poveljstvom Kurta Meyerja ). S prodiranjem zaveznikov na nem?ko ozemlje v kasnej?ih fazah vojne so v vojsko vstopali vedno mlaj?i - med bitko za Berlin leta 1945 so predstavljali najve?ji del branilcev. Neki skupini Hitlerjeve mladine je uspelo zadr?ati sovjetsko tankovsko divizijo za tri dni. Mnogo zavezni?kih vojakov je izjavilo, da se ni?esar niso bali bolj kot Hitlerjeve mladine.

Po vojni je bila Hitlerjeva mladina razpu??ena in za vedno prepovedana.

?lanstvo [ uredi | uredi kodo ]

• 1923 - 1.200
• 1924 - 2.400
• 1925 - 5.000
• 1926 - 6.000
• 1927 - 8.000
• 1928 - 10.000
• 1929 - 13.000
• 1930 - 26.000
• 1931 - 63.700
• 1932 - 107.956
• 1933 - 2.292.041
• 1934 - 3.577.565
• 1935 - 3.943.303
• 1936 - 5.437.601
• 1937 - 5.879.955
• 1938 - 7.031.226
• 1939 - 7.728.259

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Hitlerjeva mladina .