Hipnoza
je stanje
zavesti
(ve?krat definirano kot
alfa
stanje), kadar je oseba ve?inoma zelo sugestibilna, mo?no pa je subjekt tudi privesti do stanj, ki bodo spremenila njegovo kasnej?e vedenje. Obstaja veliko definicij same hipnoze, ki se med seboj v marsi?em razlikujejo. Lahko bi rekli, da gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem smo v globljem stiku s seboj. V tem stanju se na? um umiri, telo je spro??eno. Stanje, ki ga do?ivimo v sami hipnozi je na?e naravno stanje, ob?utek brez?asnosti in sprejemanje sebe in svoje lastne narave. Hipnoza se lahko uporablja tudi v terapevtske namene, saj omogo?a spremembo na podzavestni ravni.
Photographic Studies in Hypnosis, Abnormal Psychology
(1938)
Beseda
hipnoza
izvira iz besede
hipnos
, ki pomeni
spanje
, je pa tudi
gr?ki bog
spanja.
Korenine hipnoze segajo v 15. stoletje s hipnotiziranjem ?ivali. Mnogi kmetje so ugotovili, da je mo?no ?ivali privesti v stanje, ko se ne bodo ve? vedle po klasi?nih vzorcih.
Moderna hipnoza se je razvila ?ele z
?ivalskim magnetizmom
, ki ga je prakticiral
Franz Mesmer
. ?eprav je imel Mesmer veliko uspeha z zdravljenjem ljudi s pomo?jo te tehnike, ga takratnja medicina ni sprejela. ?ele John Elliatson je dokazal vpliv hipnoze s preu?evanjem njenega vpliva na ?iv?evje. Praksa operiranja, pri kateri pacienti niso ?utili nobene bole?ine, se je hitro raz?irila. Je pa ?e vedno veliko ljudi sprejemalo hipnozo kot
?arlatanstvo
, mnogi hipnotizerji pa so jo uporabljali kot pripomo?ek za zabavanje ljudi.
Med hipnotizerji ne obstaja ena sama metoda, vendar se ve?ina hipnotizerjev poslu?uje indukcije hipnoze s spro??anjem in uporabo dolo?enih
hipnoti?nih skript
.
Ko je oseba hipnotizirana, jo posku?a hipnotizer privesti do dolo?enih ?ustvenih stanj in jih nato povezati s trenutnimi, ki se jih ?eli oseba znebiti.
Prvi je uvedel to tehniko
Milton Erickson
in dokazal, da je mo?no do hipnoti?nega stanja privesti tudi tako, da hipnotizer ≫zmede≪ pacienta. Le ta zapade v manj?i trans in postane zelo sugestibilen.
Nekateri hipnotizerji si pomagajo z mehanskimi pripomo?ki, v preteklosti so uporabljali ve?inoma za to, da je imel pacient mo?nost osredoto?anja pozornosti.
Uporaba
hipnoze
je dandanes zelo raz?irjena. Uporabljajo jo v kriminalistiki, sodobni medicini (operiranje brez
anestezije
), v
terapevtske
namene in pa tudi za zabavo.
Nekateri jo uporabljajo v obliki
avtohipnoze
- samohipnoze za spremembo svojih navad. Samohipnoze se lahko nau?i vsak, ki ima ?eljo in voljo po spremembi svojih neza?elenih stanj in odzivov na ?ivljenjske situacije. Samohipnoza je varna, naravna in u?inkovita metoda.
Zmotna prepri?anja o hipnozi
[
uredi
|
uredi kodo
]
Nekatere raz?irjene zmotne trditve o hipnozi:
- vse ljudi je mo?no hipnotizirati
- lahko se zgodi, da se pacient ne bo zmo?en vrniti iz hipnoti?nega stanja
- pacienta je mo?no pripraviti, da naredi nekaj proti svoji
volji
- bolj inteligentne paciente je te?je hipnotizirati