Hiphop

Hiphop je kulturno gibanje, ki se je pri?elo leta 1977 v getih med mladimi Afro-Ameri?ani in Latino-Ameri?ani v New Yorku (v Bronxu ) in se nato raz?irilo po vsem svetu. ?tirje glavni elementi hiphopa so:

Nekateri ?tejejo beatboxing kot peti element hiphopa, drugi dodajajo politi?ni aktivizem , hiphopovsko modo , hiphopovski sleng in druge elemente kot pomembne zna?ilnosti hiphopa. Za ?ir?e mno?ice je postal izraz hiphop sinonim za rap, vendar je to mi?ljenje zmotno. Rap je samo eden od elementov hiphopa, ki se je sprva obravnaval kot podkulturo , ?ivljenjski slog in na koncu del popularne ali celo rock kulture.

Papa ist zuruck - CD ovojnica
Skate board, rolka

Prvi raper in did?ej Afrika Bambaataa je hiphop 23. septembra 1996 definiral takole:

≫Hiphop pomeni celotno kulturo gibanja. Ko govorimo o rapu... rap je del hiphopovske kulture. Rapanje. Did?ejstvo je del hiphopovske kulture. Obla?enje je del hiphopovske kulture. Breakdance, 'b-boys', 'b-girls', na?in obna?anja, hoje, izgleda, govora, je vse del hiphopovske kulture. In glasba ne pozna barve ko?e. Hiphopovsko glasbo delajo ?rnci, rjavi, rumeni, rde?i, belci. To je vse del hiphopa.≪

Pionir rapa, did?ej Kool Herc , okraj?ava za Kool Hercules, svoj vzdevek si je zaslu?il s svojo fizi?no pojavo, je hiphop razlo?il tako:

≫Hiphop. Celotna kemija izvira iz Jamajke . Rojen sem bil na Jamajki in sem poslu?al ameri?ko glasbo . Moj najljub?i izvajalec je bil James Brown . On me je navdu?il. Veliko plo?? , ki sem jih igral, so bile njegove. Ko sem pri?el v ZDA , sem samo dodal ameri?ki stil in glasbi dodal nekaj, na kar so lahko plesali .≪

Hiphop je originalno kultura ponosa, poezije in nastopa?tva temnopoltih. Zaradi glasbenih inovacij, solidarnosti in povezav s katerimi je hiphop tr?il poleg glasbe tudi druge dejavnosti in tudi sam ?ivljenjski slog, je hiphop prevzemal tudi podobno vlogo kakr?no je imela glasba rock, ki se je ?iril tedaj na podoben na?in s pomo?jo glasbenih skupin kakr?na je bila Guns'n'Roses in Kiss , kjer so bile na voljo spominski izdelki, obla?ila, hoja, li?ila.

Ob mo?ni podpori televizije in izdelovanjem videospotov je rap izrazito cvetel, zaradi nenehnih sporov in polkriminalnega navdiha pa so pridobivali tudi romanti?en pridih, ki ga je rock v osemdesetih zgubljal.

Komercializacija [ uredi | uredi kodo ]

V zadnjih 26. letih se je hiphop raz?iril iz ameri?kih getov v ?e rasto?i, multikulturni fenomen . Kot ve?ina ostalih podkultur, je tudi hiphop postal proizvod , produkt mno?i?ne kulture. Najve?ji preboj je uspel hiphopu preko MTV televizije, popularnost je za seboj potegnila tudi veliko komercializacijo hiphopa na vseh podro?jih, kar je pomenilo razdelitev podkulture med tr?no in lokalno ali celo podzemno, kjer so bili izvajalci, ki niso dobili prilo?nosti, niso bili dovolj dobri ali pa so bili preve? surovi za mno?i?no tr?i??e. Sprva rap videospoti niso bili vklju?eni v program MTV tako izrazito, so sedaj mo?no vklju?eni v promoviranje mogo?nih zalo?b , kot je Sony , ki ima pod okriljem ve?ino rap zvezd . Podobno se je zgodilo s hiphopovskimi obla?ili , ki so dandanes med najbolje prodajanimi produkti v svetu obla?il. Pomemben polo?aj komercialnih raperjev kot so Puff Daddy , Nelly , Ja Rule in ?e nekaterih, je imel velik vpliv na uveljavitev hiphopa in njegovih znamk. Za prehajanje hiphopovske kulture med druge kulture so pomembno vplivala razli?na sodelovanja in skupni projekti ter promoviranje tudi izvajalcev kakr?en je Eminem in Vanilla Ice. Skoraj vsi uspe?ni raperji so celo ustanovili svoje firme , ki izdelujejo obla?ila, postavljajo zalo?be, klube, turneje in se ukvarjajo z drugimi vzporednimi dejavnostmi, podobno so reagirali tudi igralci ko?arke. Komercializacija je o?itno vidna v nekaterih videospotih, ki so posneti tako, da ogla?ujejo njihove ≫proizvode≪ in producirajo sprejemljive stereotipe , da bi tako pove?ali prodajo ali dvignili profil dolo?enih znamk, kar se je za?elo razmeroma zgodaj in se mnogokrat izrazito stopnjevalo. Novozelandski raper Che Fu je ?el celo tako dale?, da videospot za njegovo pesem ≫Waka≪ izgleda, kot nekak?en reklamni spot za pacifi?ke otoke iz petdesetih let dvajsetega stoletja, ki predstavlja varne in nedol?ne po?itnice za belce . Mnogi raperji so promovirali alkoholne pija?e, presti?no zabavo, macho-kulturo in kulturo tr?enja zasvojljivih snovi. Ta pristop bi lahko bil posledica naravne zveze hiphopa z dana?njim multinacionalnim, potro?ni?kim trgom in predstavlja drugo plat hiphopovske podkulture svetovnemu ob?instvu. Hiphop je namre? edina podkultura, ki v celoti podpira kapitalizem in ga kritizira zgolj zaradi neenakosti, ki vzbuja nasilje v revni mladini. Rap je tako mnogokrat kritiziran kot poezija nasilja in socialne neenakosti, kjer so prisotne mnoge ?aljivke, kontroverzna stali??a, pozivi k obra?unu s policijo, spotikanje ob rasizem.

Raper Method Man , ?lan skupine Wu-Tang Clan je na turneji po Japonski izjavil: ≫Do konca turneje bomo imeli 500 novih obo?evalcev ≪. Hiphop ima neverjeten vpliv na japonsko mladino , saj nekateri hodijo celo v solarije , da bi postali bolj podobni ?rncem . Ta pojav ni omejen zgolj na Japonsko, ampak se pojavlja tudi v drugih mestih po vsem svetu. Kategorija ≫?rn≪, ki jo ?iri hiphop, je postala politi?na identiteta, ki predstavlja upor proti kulturni prevladi imperializma medijev in rasizmu .

Komercializacijo hiphopa poznavalci v zadnjih letih ozna?ujejo z besedo hip-pop oziroma komercializacijo rapa z besedo pop-rap . V za?etkih hiphopovske glasbe so raparji rapali o tem, kako so revni, da si morajo slu?iti kruh s kriminalom , in kako je ?ivljenje v getih te?ko. Medtem ko je pri pop-rapu, katerega glavni predstavniki so Nelly, Ja Rule, Puff Daddy, Lil Bow Wow , Fabolous , druga?e. Glavne teme njihovih besedil so:

pitje pregre?no dragega ?ampanjca (Steklenica Cristal Champagne stane preko 500 USD );
kako se vozijo v svojih najbolj?e opremljenih SUV-jih;
govorijo, kako imajo na svojih avtomobilih najbolj?a lita plati??a ;
v pesem so vklju?eni refreni , v katerih glavna zvezda in vsi njegovi ≫frendi≪ opevajo njihovo zalo?bo
govorijo, kako je bilo njihovo ?ivljenje v predmestjih te?ko, ker naj bi se morali pridru?iti ≫ tolpam ≪. (Te tolpe pa v ve?ini primerov sploh niso tolpe v pravem pomenu besede.)

Ve?ina tako imenovanega ≫rapa≪, ki se vrti na MTV -ju in podobnih kanalih , je hip-pop oziroma pop-rap.

Dale? najbolj podrejena komercializaciji pa je postalo did?ejstvo, saj je v modernih ?asih postalo takore?eno edina popularna glasba za mno?i?ne dogodke, ugled did?ejev pa vedno bolj klju?en za tr?enje glasbe po upadu prihodkov iz glasbene industrije in vedno bolj rednem ustvarjanju pevk in pevcev preko TV tekmovanj.

Hiphop v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnej?e oblike hiphopa, so bile najbolj prepoznavne v plesni sferi, kjer so ?e zgodaj bile na voljo ?ole hiphopovskih plesov. Zelo zgodaj je bil hiphop tudi predstavljen v glasbenem in plesnem filmu Poletju v ?koljki , kjer je veliko takih obla?il, glasbe in plesa, ki bi ustrezal hiphopovski kulturi. Hiphopovski ples se je vidno razvil in ima tudi ugledno skupino prepoznavnih u?iteljev plesa in profesionalnih plesalcev. V Sloveniji je ve? plesnih ?ol, kjer se plesa u?ijo predvsem mladi. Slovenci na svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, dosegajo vidne rezultate. V smislu rapa ?tejemo med zgodnej?e izvajalce Jana Plestenjaka , ?portnika Jureta Ko?irja , skupina Pasji kartel (med ?lani tudi Klemen Klemen ). Kasneje se glasbeni del sorazmerno razvije, a ohranja tako humorni kot tema?ni del hiphopa, ?etudi je pravzaprav prednja?il komercialni del pri vstopu v na? prostor. Uveljavili so se tako Klemen Klemen, Murat & Jose , deloma celo Slon in Sade? , a med pomembne ustvarjalce ?tejejo Ico, Dalaj Eegol (tudi Ali En), Simon Stojko Falk , Ezy-G , Ziebane , 6 Pack ?ukur , Valterap , Do?a , Stekli psi , Tekochee Kru , Thug Connect , N'Toko , Pi?ama , Kosta, Trkaj , Zlatko .

Poglobljeno zgodovino hiphopa v Sloveniji obravnava dokumentarni film V letu hip hopa Borisa Petkovi?a .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]