한국   대만   중국   일본 
Heinrich Himmler - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Heinrich Himmler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Heinrich Himmler
Portret
Rojstvo Heinrich Luitpold Himmler Yaker [1]
7. oktober 1900 ( {{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}} ) [2] [3] […]
Munchen [5]
Smrt 23. maj 1945 ( {{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [5] [2] […] (44 let)
Luneburg [d] [5]
Dr?avljanstvo   Tretji rajh
  Weimarska republika
  Nem?ko cesarstvo
Poklic politik , kmet , okultist , laborant , Gestapo employee
Podpis Podpis

Heinrich Luitpold Himmler , nem?ki nacisti?ni ?astnik in poslovne? , * 7. oktober 1900 , Munchen , † 23. maj 1945 , Luneburg .

Kot poveljnik Schutzstaffel ( Reichsfuhrer-SS (RF-SS) ) je bil eden najbolj vplivnih oseb v Tretjem rajhu . Himmler je postal glavni organizator holokavsta . Kot ustanovitelj in poveljnik nacisti?nih koncentracijskih tabori?? ter Einsatzgruppen ?et smrti, je odgovoren za na?rtno smrt 6 do 12 milijonov ljudi. To je bilo namenjeno predvsem Judom in pa tudi proti ostalim narodom ter rasam, ki so se mu zdele manjvredne.

Biografija [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rojen je bil blizu Munchna na Bavarskem v srednje razredni dru?ini. O?e Gebhardt Himmler je bil ravnatelj, poro?en pa je bil z Anno Heyder. Imel je ?e starej?ega brata Gebhardta mlaj?ega in mlaj?ega brata Ernsta. Ko je zapustil visoko ?olo Landshut je bil imenovan za poro?nika kadeta. Pridru?il se je 11. bavarskemu regimentu, da bi slu?il domovini med prvo svetovno vojno. Malo preden bi bil imenovan za poro?nika se je vojna kon?ala in od?el je iz vojske ne da bi enkrat videl boj. Naslednje leto je za?el ?tudirati agronomijo pri tehni?ni visoki ?oli v Munchnu. Ko je bil ?tudent je postal aktiven v zasebni vojski nekdanjih nem?kih vojnih veljakov (Freikorps), ki so ob?alovali, da so izgubili prvo svetovno vojno. Leta 1923 se je pridru?il ?e Reichkriegsflagge (Dr?avna vojna zastava) in sprejel vabilo nacisti?ne stranke, ki je rekrutirala ?lane Freikorpsa. Ti naj bi postali nove nacisti?ne enote znane kot Sturmabteilung (SA). Sodeloval je tudi v neuspelem poskusu prevzema oblasti Adolfa Hitlerja novembra 1923.

Napredovanje v SS [ uredi | uredi kodo ]

Himmler se je pridru?il SS leta 1925 in leta 1927 je ?e bil imenovan za namestnika Reichsfuhrerja SS in ta polo?aj je vzel zelo resno. Po odhodu komandirja SS Erharda Heidna je bil Himmler imenovan za novega reichsfuhrerja SS januarja 1929. Ko je prevzel vodstvo SS je imel slednji le 280 ?lanov in je bil mi?ljen kot bataljon veliko ve?je SA. Sicer je bil Himmler po ?inu le vi?ji poro?nik SA, toda o sebi je menil kot o Reichsfuhrerju SS.

Do leta 1933, ko je nacisti?na stranka dobivala mo?, je imel Himmler pod sabo ?e 52.000 ?lanov SS. Organizacija je razvila stroge kriterije pridru?itve k SS, ki so se skladale s Hitlerjevimi predstavami o arijski rasi. Potem ko je postal Gruppenfuhrer v SA, je skupaj s svojim namestnikom Reinhardom Heydrichom sku?al lo?iti SS od SA. Predstavil je nove ?rne SS uniforme, ki so zamenjale rjave srajce SA v jeseni leta 1933. Kmalu potem je bil imenovan za Obergruppenfuhrer SS in Reichsfuhrer SS in je tako postal enak voditeljem SA.

Himmler in eden od Hitlerjevih pomembnih mo? Hermann Goring sta se strinjala, da sta SA in njen voditelj Ernst Rohm za?ela predstavljati resno gro?njo nem?ki vojski in nacisti?nemu vodstvu. Rohm je imel mo?na socialisti?na prepri?anja in ?eprav je Hitler ?e prevzel oblast, je ?e vedno menil, da se prava revolucija ?e ni za?ela. Zaradi tega so nekateri nacisti?ni voditelji verjeli da bo Rohm uporabil SA za upor proti vladi.

Z nekaj prepri?evanja s strani Himmlerja in Goringa se je Hitler za?el po?utiti ogro?enega in se je strinjal da mora Rohm umreti. To nalogo je prepustil Himmlerju in Goringu, ki sta skupaj z Reinhardom Heydrichom, Kurtom Daluegom in Walterjem Schellenbergom naro?ila umor Rohma (izvedel Theodor Eicke) in ?e nekaterih pomembnih ljudi v SA. Odstranili so tudi nekaj Hitlerjevih osebnih sovra?nikov (Gregor Strasser in Kurt von Schleicher). To se je zgodilo 30. junija leta 1934 in ta dan je znan kot ≫no? dolgih no?ev≪. Naslednji dan je Himmlerjev naslov Reichsfuhrer SS postal uradni ?in in SS je postala neodvisna organizacija nacisti?ne stranke.

Utrditev mo?i [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1936 je Himmler dobil ?e ve?jo avtoriteto, ko je bil dolo?en za na?elnika nem?ke policije. V resnici ?e ni prevzel oblasti nad uniformirano policijo. ?ele leta 1943, ko je Himmler postal notranji minister je dobil popolno oblast nad nem?ko uniformirano policijo. Nem?ke politi?ne sile policije so pri?le pod Himmlerjev nadzor leta 1934, ki jih je spremenil v Gestapo in takrat je naredil celotno mre?o koncentracijskih tabori??. Ko se je vojna za?ela so bila ustanovljena nova tabori??a, ki se niso ?tela kot koncentracijska tabori??a in Himmler nad njimi ni imel nadzora. Z njegovim imenovanjem leta 1936 je prevzel nadzor tudi nad nem?kimi nepoliti?nimi detektivskimi silami znanimi kot Kripo . Kripo je sku?al zdru?iti z Gestapom v Sicherheitspolizei , ki bi ga nadzoroval pomo?nik Reinhard Heydrich in tako prevzel popolno oblast nad celotnimi nem?kimi deetektivskimi silami, toda to se ni zgodilo. Kripo je ?e naprej ostal pod kontrolo civilne administracije. Kot take so se tudi zelo dobro izkazale v okupiranih obmo?jih. Po izbruhu 2. svetovne vojne je osnoval Reichssicherheitshauptamt (RSHA-glavna varnostna pisarna rajha), kjer so bili skupaj Gestapo, Kripo in SD, a lo?eni v oddelke. Poskusi leta 1940, da bi z izkori??anjem nove strukture RSHA prevzel nadzor nad Kripom s tem, da bi dal podro?nim ?astnikom RSHA poveljstvo nad pisarnami Kripa so bili tudi neuspe?ni. Tudi SS je razvijal svojo lastno voja?ko vejo SS-Verfugungstruppe, ki je kasneje postala znana tudi kot Waffen-SS.

Himmlerjeva vojna proti Judom [ uredi | uredi kodo ]

Po no?i dolgih no?ev je SS-Totenkopfverbande dobil nalogo organizacije in upravljanja re?ima glede koncentracijskih tabori?? in po letu 1941 iztrebljevalnih tabori?? v okupirani Poljski. SS je skupaj s Sicherheitsdienst (SD) varnostno agencijo bila zadol?ena za iskanje Judov, Romov, homoseksualcev, komunistov in ljudi katerekoli druge kulture, rase, politi?ne prepri?anosti ali vere za katere so nacisti verjeli da so ni?vredne in pa nasprotnike re?ima, ter jih vse poslali v koncentracijska tabori??a. Himmler je odprl prvo od teh tabori?? blizu Dachava 22. marca leta 1933. Postal je eden od glavnih arhitektov holokavsta, z uporabo misticizma in fanati?nega prepri?anja v rasisti?no nacisti?no ideologijo s katero bi upravi?il mno?i?ne umore in genocid milijonov ?rtev. 4. oktobra leta 1943 je imel Himmler tri urni govor o iztrebljanju Judov na skrivnem sestanku SS v mestu Poznan, kjer je prestavil svoje ideje zbranim SS-Gruppenfuhrerjom.

2. svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Pred invazijo Rusije leta 1941, je za?el Himmler pripravljati SS na iztrebljevalno vojno proti Judom in bolj?evikom . Himmler je vedno rad iskal skupne to?ke nacisti?ne Nem?ije s srednjim vekom in to vojno je primerjal s kri?arskimi pohodi. Zbiral je prostovoljce iz Danske, Norve?ke, ?vedske, Nizozemske, Belgije, Francije, ?panije, ter po invaziji Ukrajine, Latvije, Litve in Estonije. Privabljal jih je z razglasitvijo evropskih kri?arskih pohodov s katerimi bi zavarovali Evropo pred ≫poganskimi bolj?evi?kimi hordami≪.

Leta 1942 sta dva ?e?ka specialca, ki so ju poslali iz Velike Britanije, izvr?ila atentat na Himmlerjevo desno roko Reinharda Heydricha. Himmler je kot ma??evanje takoj ukazal naj pobijejo celotno mo?ko prebivalstvo v vasi Lidice, ki pa z atentatom na Heydricha dejansko niso imeli nobene povezave.

Leta 1943 je bil Himmler imenovan za nem?kega notranjega ministra, toda to je bila zanj bolj Pirova zmaga . Himmler je ?elel z njegovo novo mo?jo spreobrniti proces pridru?itve civilnih slu?b dr?avi in medtem pridobiti popolno mo? nad negestapovsko policijo. Ta brezupna prizadevanja so razjezila Martina Bormanna, Hitlerjevega tajnika in kanclerja stranke. Nekaj nezadovoljstva je pri?lo tudi s strani Hitlerja, ki je vedno imel tradicionalno civilno slu?bo za enega od temeljev nacizma. Himmler je vseskupaj ?e poslab?al, ko je kot glavni pri ≫Doma?i vojski≪ posku?al uveljaviti svojo mo? nad vojsko in policijo, ter prenesti policiste v Waffen SS. Bormann ga je celo spodbujal, a le do trenutka, ko mu je na?rt lahko uni?il in tako pustil Himmlerja osramo?enega. To je tudi ?kodilo njegovim odnosom s policijo.

Po zaroti glavnih ljudi nem?ke voja?ke agencije Abwehr proti Hitlerju 20. julija 1944 (vklju?no z voditeljem admiralom Canarisom), je Hitler razre?il Abwehr in naredil SD kot edino obve??evalno agencijo Tretjega rajha. To je pove?alo Himmlerjevo ?e tako veliko osebno mo?. Kmalu se je razkrilo, da je general Friedrich Fromm, komandir nadomestne vojske (Ersatzheer) bil tudi vpleten v to zaroto. Po Frommovi odstranitvi je bil za njegovega naslednika imenovan Himmler, ki je to takoj izkoristil za ?irjenje Waffen SS. Na nesre?o Himmlerja je preiskava zarote kmalu razkrila vpletenost mnogih ?astnikov SS, to pa je bilo dobro za Bormannov bolj za mo? nad SS, glede na to, da je bilo v zaroto vpletenih le malo ?astnikov v stranki.

Pozno leta 1944 je Himmler postal komandir voja?ke skupine Zgornji Ren , ki se je borila proti prihajajo?im vojakom ameri?ke sedme in francoske prve enote v regiji Alsace na zahodnem bregu reke Ren. Himmler je uspel obdr?ati polo?aj vse do zgodnjega 1945. Zaradi neuspeha Wehrmachta pri ustavitvi invazije sovjetske vojske, pa ga je Hitler premestil in imenoval za poveljnika na novo osnovane ≫voja?ke skupine Visla≪. Ker Himmler v resnici skoraj ni imel voja?kih izku?enj kot poveljnik, se je ta odlo?itev izkazala za katastrofalno in je bil posledi?no hitro razre?en tega polo?aja, nadomestil pa ga je general Gotthard Heinrici. Ko je kazalo na nem?ki poraz, so mnogi mislili, da bo Himmler tisti ki bo nasledil Hitlerja kot nov firer Nem?ije. Ampak po vojni je poznalo znano, da Hitler ni nikoli mislil o Himmlerju kot o svojem nasledniku, ker je zaradi njegovega na?ina vodenja SS postal osovra?en pri nacisti?ni stranki.

Pogajanja o premirju, zajetje in smrt [ uredi | uredi kodo ]

V zimi 1944/45 je Himmlerjev Waffen SS ?tel ?e 910.000 ?lanov, skupaj z Allgemeine-SS (vsaj na papirju) pa naj bi jih bilo celo okoli 2 milijona. Toda do pomladi 1945 je Himmler ?e izgubil upanje v nem?ko zmago, delno morda zaradi pogovorov z Walterjem Schellenbergom in maserjem Felixom Kerstenom. Za?el se je zavedati, da je edino upanje da se nacisti?ni re?im obdr?i, premirje z Britanijo in Ameriko. V ta namen je kontaktiral grofa Folke Bernadotteja na ?vedskem in za?el pogajanja o predaji na zahodu. Himmler je upal, da se bodo Britanci in Ameri?ani skupaj z Wehrmachtom borili proti Sovjetom. Ko je za to izvedel Hitler, je razglasil Himmlerja za izdajalca in mu odvzel vse naslove in ?ine le dan preden se je Hitler ubil. Ko je bil Himmler razre?en je bil dr?avni vodja SS, na?elnik nem?ke policije, dr?avni minister za notranje zadeve, vi?ji poveljnik Volkssturm in vi?ji poveljnik Doma?e vojske.

Na nesre?o Himmlerja so pogajanja z grofom propadla. Ker se ni mogel vrniti v Berlin se je pridru?il vi?jemu admiralu Karlu Donitzu, ki je takrat poveljeval vsem nem?kim enotam na zahodu iz bli?njega Plona. Donitz nekako ni nikoli dobil Hitlerjevih ukazov glede Himmlerja. Po Hitlerjevi smrti se je Himmler pridru?il kratko trajajo?i vladi Flensburg, ki ji je predsedoval Donitz ampak je bil kmalu razpu??en 6. maja 1945, ker je Donitz upal da se bo tako bolj priljubil zaveznikom. Himmler se je potem obrnil k Ameri?anom kot dezerter. Kontaktiral je ?tab Dwighta Eisenhowerja in rekel da bi predal celotno Nem?ijo, ?e ga ne bi obravnavali kot vojnega zlo?inca. Poslal je tudi pro?njo da bi bil minister za policijo v povojni Nem?iji. Vendar Eisenhower ni hotel imeti opravka s Himmlerjem in ta je bil posledi?no razgla?en za enega od glavnih vojnih zlo?incev.

Himmlerjevo truplo v britanskem ?tabu po samomoru 23. maja 1945

Ker ga niso hoteli ne Nemci in ne zavezniki, je Himmler nekaj dni taval okoli Flensburga blizu danske meje, glavnega mesta Donitzeve vlade. V upanju, da ga ne bi aretirali, se je preoblekel v ?tabnega prapor??aka skrivne voja?ke policije. Uporabljal je ime Heinrich Hitzinger, obril si je brke, ?ez levo oko pa si je nadel prevezo v upanju, da bi se lahko vrnil na Bavarsko. S sabo je nosil mnogo la?nih dokumentov, a nekdo ki je s sabo nosil vse potrebne dokumente, je zbudil pozornost britanske vojske v Bremnu, kjer so ga aretirali. Himmler bi moral iti na sojenje skupaj z ostalimi nem?kimi vodjami kot eden najve?jih vojnih zlo?incev, ampak je storil samomor v Lunebergu: 23. maja 1945, ko je nekaj ur pre?ivel v ameri?kem ujetni?tvu in ga je pregledal voja?ki zdravnik. Ko mu je hotel pregledati ustno votlino, je Himmler pregriznil kapsulo cianida, skrito med zobmi. Petnajst minut so ga re?evali in dr?ali pri ?ivljenju (izpirali ?elodec s slano vodo, prebodli jezik s ?ivanko in ga vlekli iz grla s sukancem, premetavali po tleh), a je slednji? umrl. Naredili so posmrtne fotografije, ga zavili v voja?ko odejo in pokopali ob glavni cesti v neozna?en grob.

Poleg tega je bil:

  • Reichs- und Preussischer Minister des Innern (Dr?avni & pruski minister za notranje zadeve; 1943 - 1945 )
  • Chef der Deutschen Polizei (ChdDtP) (na?elnik nem?ke policije; 1936 - 1945 )
  • Chef der Heeresrustung und Befehlshaber des Ersatzheeres (Ch H Rust u.BdE) (Na?elnik voja?kega opremljanja in poveljnik nadomestne vojske; 1944 - 1945 )
  • Reichskommissar fur die Festigung des Deutschen Volkstums (RKV) (Dr?avni komisar za krepitev nem?tva; 1939 - 1945 )
  • Verein Lebensborn e.V. (Predsednik Lebensborna; 1936 - 1945 )
  • Verein Das Ahnenerbe Forschungs-und Lehrgemeinschaft' (Predsednik Ahnenerba)
  • Beauftragter der NSDAP fur alle Volkstumsfragen (Komisar NSDAP za vse rasne zadeve)
  • Generalbevollmachtigter fur die Verwaltung (Generalni poobla??enec za administracijo; 1943 - 1945 )

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Predhodnik:
Erhard Heiden
Reichsfuhrer-SS
1929 ? 1945
Naslednik:
Karl Hanke
Predhodnik:
Wilhelm Frick
Minister za notranje zadeve Nem?ije
1943?1945
Naslednik:
Wilhelm Stuckart