Hannah Arendt
Rojstvo	Johanna Arendt 14. oktober 1906 ( {{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:14|2|0}} ) [1] [2] […] Lindener Marktplatz 2, Hannover [d] , Kraljevina Prusija [d] , Nem?ko cesarstvo [4]
Smrt	4. december 1975 ( {{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [2] […] (69 let) Upper West Side, Manhattan, New York [d] , New York [1] [5] […]
Dr?avljanstvo	Nem?ija [7] [8]   ZDA [9] [7]
Poklic	filozofinja , zgodovinarka , pisateljica , politologinja , esejistka , univerzitetna profesorica , sociologinja , politi?na teoreti?arka , avtorica
Obdobje	Filozofija 20. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
?ola/tradicija	fenomenolo?ka ?ola
Glavna zanimanja	politi?na teorija , sociologija , filozofija zgodovine , etika
Pomembne ideje	zgodovina in primerjava totalitarizmov 20. stoletja, banalnost zla
Vplivi Heidegger , Jaspers , Benjamin , Luxemburg , marksizem , sionizem ; Sokrat , Platon , Avgu?tin , Duns Skot , Montesquieu , Jefferson , Burke , Kant , Tocqueville , Kierkegaard , Russell
Vplival na moderna politi?na teorija; Habermas , Merleau-Ponty , Agamben , Urlich Beck , Foucault , Deleuze , Laclau , ?i?ek , Mirt Komel
Podpis

Hannah Arendt , ameri?ka politi?na teoreti?arka in filozofinja nem?ko - judovskega izvora, * 14. oktober 1906 , Linden , Hannover , Nem?ija , † 4. december 1975 , New York , ZDA .

Kljub temu, da je pogosto opisana kot filozofinja, je sama zavra?ala to oznako. Menila je, da se filozofija ukvarja s "?lovekom v ednini" ("man in the singular"). Opisovala se je za politi?no teoreti?atko, saj se njeno delo osredoto?a na dejstvo, da "ljudje, ne ?lovek, ?ivijo na Zemlji in poseljujejo svet". Med 2. svetovno vojno, med holokavstom, ki jo je mo?no zaznamoval, je pobegnila v ZDA in postala ameri?ka dr?avljanka. Ukvarjala se je z naravo mo?i , neposredno demokracijo , avtoriteto in totalitarizmom .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Hannah Arendt je bila h?erka Marthe in Paula Arendt. Rodila se je v lai?ni judovski dru?ini v Hannovru , otro?tvo pa je pre?ivela v Konigsbergu in Berlinu . Hannah se je v mladosti po?utila bolj Nemka kot Judinja in ob prihodu antisemitizma pa je svoje judovstvo definirala predvsem v negativnem smislu, vendar ga ni zanikala. ?tudirala je filozofijo v Marburgu pri Martinu Heideggerju , s katerim se je zapletla v kratkotrajno in problemati?no ljubezensko razmerje. Pozneje se je preselila v Heidelberg , kjer je pod mentorstvom Karla Jaspersa diplomirala ne temo ljubezni pri Svetem Avgu?tinu . Leta 1929 se je v Berlinu poro?ila z Guntherjem Sternom, kasneje znanim kot Gunther Anders .

Pariz [ uredi | uredi kodo ]

Po prihodu nacistov na oblast je emigrirala v Francijo , kjer je sodelovala z organizacijo, ki je judovskim emigrantom pomagala pri begu v Palestino . V tem obdobju se je podrobneje seznanila tako s sionisti?nimi kot z marksisti?nimi idejami, kar je globoko vplivalo na poznej?i razvoj njene misli. V istem ?asu je spoznala tudi Walterja Benjamina , bratranca svojega prvega mo?a, s katerim je sklenila tesno prijateljstvo. S prvim mo?em sta se lo?ila leta 1937 ko ji je bilo tudi po nurenber?kih zakonih odvzeto dr?avljanstvo. Leta 1940 se je poro?ila z nem?kim pesnikom in marksisti?nim filozofom Heinrichom Blucherjem . Kasneje tega leta, ko so Nemci voja?ko okupirali severno Francijo, so pri?eli z izganjanjem tujih Judov v internacijska tabori??a na jugu Francije, kjer je bila Hannah zaprta v kampu Gurs kot tuji sovra?nik.

New York [ uredi | uredi kodo ]

Tako kot ve?ina je tudi Arendtova lahko zapustila Gurs po nekaj tednih. S svojo materjo in mo?em je leta 1941 zapustila Francijo in prek Portugalske potovala v Zdru?ene dr?ave Amerike. Potovali so z ilegalno izdanimi vizami, ki jim jih je priskrbel ameri?ki diplomat Hiram Bingham , ki je pomagal 2.500 judom na tej poti. Ko so prispeli v New York, je Hannah postala aktivna v tamkaj?nji nem?kojudovski skupnosti. Od leta 1941 do leta 1945 je pisala kolumne za nem?ko jezi?ni judovski ?asopis Aufbau.

Po vojni [ uredi | uredi kodo ]

Po drugi svetovni vojni se je Arendtova vrnila v Nem?ijo in delala za Youth Aliyah, sionisti?no organizacijo, ki je pred holokavstom re?ila na tiso?e otrok in jih nastanila v Britanskem delu Palestine. Postala je zelo dobra prijateljica z Karlom Jaspersom in njegovo ?eno, in z njim razvijala globoko intelektualno prijateljstvo. V tem ?asu je za?ela z dopisovanjem z Ameri?ko avtorico Mary McCarthy. Leta 1950 je dobila ameri?ko dr?avljanstvo in za?ela sodelovati s ?tevilnimi ameri?kimi univerzami in in?tituti. Istega leta se je Hannah ponovno za?ela videvati z Heideggarjem, in imela ? kot je to poimenoval Ameri?ki pisatelj Adam Kirsh ? 'kvazi-romanco', ki je trajala dve leti. V tem ?asu je Arendtova Heideggerja branila kritik, ki jih je prejemal zaradi njegovih dejanj v Tretjem rajhu, ko je bil ponosen ?lan NSDAP . Prikazovala ga je kot naivnega mo?kega in trdila, da njegove filozofije niso v nikakr?ni povezavi z nacionalnim socializmom. V tem ?asu je oblikovala svoj pogled na svet, ki ga je razvijala skozi ?tevilne knjige in ?lanke ter za?ela predavati na ?tevilnih uglednih univerzah.

Leta 1951 je izdala knjigo Izvori totalitarizma , v kateri je kriti?no analizirala zgodovino nastanka totalitarizmov 20. stoletja: nacizma in stalinizma . V njej je razvila tezo, da je totalitarizem sistem, ki prek nenehnega uni?evalnega gibanja sku?a izkoreniniti vsakr?no obliko ?love?ke svobode in nadomestiti ?love?ko individualnost s povsem vodljivo masovno dru?bo.

Hannah je sprva podpirala sionizem , ampak je postajala vse bolj kriti?na, trdila je, da sionisti?na gibanja odsevajo judovsko nemo? ? priznanje, da Judje kot manj?ina niso zmo?ni uspeti in da za uspeh potrebujejo lastno dr?avo ? in zanjo je bila to zgolj druga oblika judovske ?ibkosti enakega tipa, kot slabost zaradi katere je pri?lo do holokavsta .

V svojih poznej?ih delih se je preusmerila k vpra?anjem politi?ne svobode in javnega delovanja. Oddaljila se je od filozofske tradicije, iz katere je iz?la, in sku?ala na podlagi izku?nje starogr?ke politike in teorije na novo formulirati nekatera klasi?na pojmovanja, predvsem v razmerju do politi?nega delovanja . V letih 1951?1962 je objavila ?tevilna dela, v katerih je obravnavala tako aktualna kot teoreti?na politi?na vpra?anja.

Leta 1960 je Arendtova kot dopisnica ameri?kega ?asnika New Yorker iz Jeruzalema poro?ala o procesu proti nacisti?nemu zlo?incu Adolfu Eichmannu , ki je odlo?ilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta . Na podlagi te izku?nje je naslednje leto izdala knjigo Eichmann v Jeruzalemu : poro?ilo o banalnosti zla , v kateri je trdila, da Eichmann ni bil nikakr?na ≫po?ast≪, kakor ga je sku?alo prikazati izraelsko javno to?ilstvo , temve? obi?ajen birokrat, ki je brez razmi?ljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Knjiga je povzro?ila burne odzive, ki so se razvili v eno prvih ve?jih javnih polemik o naravi in pomenu holokavsta v zahodni javnosti.

V desetletju pred smrtjo se je Hannah Arendt, tudi na podlagi ponovnega premisleka o nacizmu in holokavstu, preusmerila k razmi?ljanjem o problematiki etike in morale . V svojem zadnjem delu Life of Mind , ki je ostalo nedokon?ano, se je spet lotila filozofskih vpra?anj v o?jem pomenu, od katerih se je oddaljila v prej?njih desetletjih.

Hannah Arendt velja za eno najpomembnej?ih politi?nih teoretikov 20. stoletja. V Sloveniji se z njeno mislijo ukvarjata zlasti Vlasta Jalu?i? in Ton?i Kuzmani? . Umrla je 4. decembra 1975 v 69. letu starosti v New Yorku zaradi sr?ne kapi. Pokopana je s svojim mo?em, Heinrichom Blucherjem, pri Bard Collegu v Annandale-on-Hudsonu v New Yorku.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Eichman v Jeruzalemu [ uredi | uredi kodo ]

V svojem poro?ilu za The New Yorker , ki ga je pisala leta 1961 med sojenjem Adolfu Eichmannu , je Hannah Arendt izumila frazo " banalnost zla ". Z njo je opisala Eichmannov fenomen. V ?lanku, ki je bil kasneje raz?irjen v knjigo, ki je iz?la leta 1963, se je vpra?ala, ali je zlo radikalno, ali preprosto pomanjkanje razmi?ljanja, tendenca navadnih ljudi, da upo?tevajo ukaze in se podrejajo masovnemu mnenju in mi?ljenju, brez kriti?nega mi?ljenja o posledicah svojih dejanj ali njihovi odsotnosti. Bila je zelo kriti?na o na?inu sojenja v Izraelu in nekaterih judovskih voditeljev med holokavstom. Zaradi svojega ostrega pogleda so bili njeni nazori predmet kritik. Njena dela pa zaradi ostrega pogleda niso bila prevedena v hebrej??ino do leta 1999.

Izvori totalitarizma [ uredi | uredi kodo ]

V svojem zgodnjem delu Izvori totalitarizma ( The Origins of Totalitarianism, 1951) je Hannah Arendt iskala vzroke za nastanek dveh totalitarizmov, ki sta uni?ila na desetine in desetine milijonov ljudi. V teh pojavih je videla nekaj bistveno novega, ne le ekstremnih oblik tiranije. To novo v politiki je na?la v terorju in ideologiji. ?e se je v preteklosti teror pojavljal kot skrajno politi?no sredstvo za prevzem ali utrjevanje oblasti, postane v totalitarnih sistemih cilj. Njegova nujnost sledi iz ?eleznih zakonov zgodovine, ki narekujejo dokon?no zmago brezrazredne dru?be. Izvori totalitarizma ?e danes veljajo za neprese?eno delo o totalitarizmu.

Vita activa [ uredi | uredi kodo ]

Vita activa (The Human Condition 1958, Vita activa oder Vom tatigen Leben 1960) je bila izdana leta 1958. Glavno vpra?anje, ki si ga avtorica postavlja v knjigi Vita activa , je: Kaj po?nemo, ko smo dejavni? J V knjigi je predstavila kategorije kot so vita activa v modernem svetu. Definirala je tri glavne ?love?ke dejavnosti: delo, ustvarjanje in delovanje.

O nasilju [ uredi | uredi kodo ]

V svoji knjigi O nasilju (On Violence, 1970) je Hannah Arendt ena?bo ≫oblast je nasilje≪ postavila pod vpra?aj. V uvodu v knjigo izpostavlja, da se je v razpravo spustila predvsem zato, ker je v zvezi z analizo in pojmom nasilja obstajala ≫nepopisna zme?njava≪. Obenem je zaznala stra?en razkorak med fascinacijo nove generacije z nasiljem in retori?nim poveli?evanjem nasilja pri novi levici ter dejanskim potekom upora na univerzah, ki je zamajal temelje oblasti ? vendar ne z nasilno dejavnostjo, pa? pa, ravno nasprotno, s politi?nim, nenasilnim delovanjem.

Hannah Ardent (film) [ uredi | uredi kodo ]

Film je postavljen v zgodnja 60. leta 20. stoletja ter se osredoto?i na dogodke, ki so Hanno Arendt privedli do njene najslavnej?e teorije o banalnosti zla. Hannah Arendt izve, da je v Buenos Airesu v Argentini izraelska tajna slu?ba ugrabila nacista Adolfa Eichmanna. Odlo?i se, da bo poro?ala s sojenja. A med sojenjem spozna, da je Eichmann navaden ?lovek, kar privede do nastanka ene najbolj kontroverznih knjig o holokavstu. Film se zaklju?i s Hanninim predavanjem o banalnosti zla. Film iz leta 2012 je re?irala Margarethe von Trotta, Barbara Sukowa pa je igrala Hanno Arendt. Film je dobil srebrno nagrado za najbolj?i film na Nem?kih filmskih nagradah leta 2013, bil pa je tudi na ve? festivalih, med drugim Toronto in LIFFE.

Dela v sloven??ini [ uredi | uredi kodo ]

• Vita activa , prev. Vlasta Jalu?i?, Krtina, Ljubljana 1996.
• Kaj je filozofija eksistence? , prev. Martina Soldo, Dru?tvo Apokalipsa, Ljubljana 1998.
• Izvori totalitarizma , prev. Zdenka Erbe?nik, Polona Glavan in Patricija Pajon, ?tudentska zalo?ba, Ljubljana 2003.
• Resnica in la? v politiki , prev. Martina Soldo, Dru?tvo Apokalipsa, Ljubljana 2003.
• Med preteklostjo in prihodnostjo: ?est vaj v politi?nem mi?ljenju , prev. Vlasta Jalu?i?, Gorazd Koro?ec, Marja Kuzmani?, Ton?i Kuzmani? in Du?an Rebolj, Krtina, Ljubljana 2006.
• Eichmann v Jeruzalemu , prev. Polona Glavan, ?tudentska zalo?ba, Ljubljana 2007.
• Kaj ostane? Ostane materni jezik (intervju z Gunterjem Gausom), prev. Darij Zadnikar, v: ≫?asopis za kritiko znanosti≪, leto 24, ?t. 80/81 (1996).
• Heideggrova volja do ne-hotenja , prev. Martina Soldo, v: ≫Apokalipsa≪, ?t. 29/30 (1999).
• Pisma : Hannah Arendt ? Martin Heidegger , prev. Ale? Ko?ar, v: ≫ Nova revija ≪, leto 18, ?t. 202/203 (1999).
• Razumevanje in politika , prev. Luka Lisjak Gabrijel?i?, v: ≫Nova revija≪, leto 25, ?t. 289/290 (2006).
• Te?avnosti razumevanja , prev. Luka Lisjak Gabrijel?i?, v: ≫Blodnjaki smisla: misliti humanizem danes≪, zbornik DHG, Dru?tvo humanistov Gori?ke, Nova Gorica 2007.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Hannah Arendt @ Zofijini.net
• Recenzija filma @ Siol.net

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Hannah Arendt .